Barti

Barti

Barti (rdeče) in drugi pruski klani v 13. stoletju
Skupno število pripadnikov
izumrli v 17.–18. stoletju
Regije z večjim številom pripadnikov
Jeziki
stara pruščina, kaneje tudi nemščina
Religija
pruska mitologija (poganstvo)
Sorodne etnične skupine
drugi Stari Prusi in Balti

Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo. Živeli so v Bartiji (tudi Bartenland ali Bartonija), ki se je raztezala od srednjega in spodnjega toka reke Łyne, vzdolž reke Liwno in ob jezeru Mamri do Goljadskih gozdov. Dežela je bila dokaj dobro znana iz opisov v Chronicon terrae Prussiae (Kronika pruske dežele) iz leta 1326.^[1]

Kronika omenja, da je imela Bartija dve provinci: Veliko in Malo Bartijo. Bila je precej gosto naseljena, kar potrjujejo bogate arheološke najdbe.^[1] Ocenjuje se, da je pred vojnami s Tevtonskim viteškim redom v njej živelo okoli 17.000 prebivalcev.^[2]

Barte so, skupaj z drugimi Prusi, podjarmili tevtonski vitezi, jih prisilno pokristjanili in na njihovo ozemlje pripeljali priseljence. Pruse so prisilno asimilirali in staropruski jezik je do konca 17. stoletja izumrl.

1. ↑ ^{1,0 1,1} Salys, Antanas (1934). »Barta«. V Vaclovas Biržiška (ur.). Lietuviškoji enciklopedija (v litovščini). Zv. 2. Kaunas: Spaudos Fondas. str. 1367–1370.
2. ↑ Jasas, Rimantas (1985). "Bartai". V Jonas Zinkus in drugi (ur.). Tarybų Lietuvos enciklopedija (litovsko). Vol. I. Vilnius, Lithuania: Vyriausioji enciklopedijų redakcija. str. 214.