Alpska konvencija

Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah. Alpska konvencija je pogodba za zaščito določenega ozemlja – alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Konvencija izhaja iz dejstva, da lahko naraščajoče človekovo izkoriščanje prostora vse bolj ogrozi alpski svet in njegovo ekološko vlogo, pri tem pa le usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami lahko prepreči škodo, ki bi jo morebiti odpravili ali omilili le z izredno velikimi stroški in zapravljanjem časa.

Na podlagi teh ugotovitev so se države Alpskega loka prvič sestale decembra 1989 v kraju Berchtesgaden in se dogovorile, da bodo sklenile Konvencijo za varstvo Alp, ki je začela veljati novembra 1995. Sedež Stalnega sekretariata je v Innsbruck-u (Tirolska) in izpostava v mestu Bolzano/Bozen (Južna Tirolska).

Okvirna konvencija je bila sprejeta s strani Evropske unije in osmih držav pogodbenic (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Slovenija in Švica). Alpska konvencija je bila podpisana leta 1991 in jo sestavljajo Okvirna konvencija, protokoli in dve deklaraciji. V veljavo je stopila leta 1995 in prispeva k ohranjanju kvalitet in posebnih značilnosti Alp, ne ozirajoč se na državne meje ter spodbuja mednarodno sodelovanje.