Atene

Atene Αθήνα Athīna
Od levo zgoraj: akropola, grški parlament, Zapion, Akropolski muzej, Trg Monastiraki, pogled proti morju
Vzdevek:  Atenino mesto ali zibelka demokracije
Atene Lega v Grčiji
Koordinati: 37°58′N 23°43′E / 37.967°N 23.717°E / 37.967; 23.717
Država	Grčija
Regija	Atika
Prefektura	Atene
Ustanovljeno	okoli 2000 pr. n. št.
Upravljanje
• župan	Giorgos Kaminis
Površina [1][2]
• Urbano	412 km2
• Metropolitansko obm.	2.928 km2
Nadm. višina	70−338 m
Prebivalstvo  (2011)
• Urbano	3.074.160
• Urbana gostota	7.462 preb,/km2
• Metropolitansko obm.	3.737.550
• Metropolitanska gostota	1.276 preb./km2
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	+1
Poštne števike	10x xx, 11x xx, 120 xx
Omrežna skupina	21
Avtomobilska oznaka	Yxx, Zxx, Ixx (brez ZAx in INx)
Spletna stran	www.cityofathens.gr

Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije. Leta 2011 je imelo mesto 655.780 prebivalcev. Mesto je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih antične Grčije, ko so bile Atene močan polis in središče umetnosti, učenosti ter filozofije. Atene prevladujejo na območju Atike in spadajo med najstarejša mesta na svetu, saj zgodovinski zapisi o njem segajo okoli 3400 let v preteklost, najstarejši dokazani znaki človeške prisotnosti pa so iz 11. do 7. tisočletja pred našim štetjem. Antične Atene so sčasoma postale močna mestna država skupaj z razvojem pristanišča v sosednjem Pireju. Postale so središče umetnosti, učenja in filozofije, dom Platonovi akademiji in Aristotelovemu liceju in splošno priznane kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije, predvsem zaradi svojega vpliva na ostanek tedaj znane Evrope v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem. Atene so danes svetovljanska metropola in središče gospodarskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije. Leta 2012 so bile Atene 39. najpremožnejše mesto po kupni moči svojih prebivalcev in po raziskavi UBS na 77. mestu med najdražjimi mesti na svetu.^[3]

Atene so znane kot svetovno pomembno središče zaradi svoje geostrateške lege in pomena na področju financ, trgovine, medijev, umetnosti, mednarodnih poslov, kulture, izobraževanja in turizma. Mesto spada med največja gospodarska središča jugovzhodne Evrope, saj ima obsežen finančni sektor in največje potniško pristanišče (Pirej) v Evropi, ^[4][5] tretje največje na svetu.^[6] Leta 2011 je imelo mesto 664.046 prebivalcev (leta 2004 pa 796.442)^[7] na svojem upravnem območju velikosti 39 km².^[8] Metropolitansko območje Aten (širše Atene in širši Pirej) je imelo leta 2012 3.074.160 prebivalcev ^[9] na območju 412 km².^[8]Po podatkih Eurostata iz 2004 spada širše mestno območje Aten (Larger Urban Zone - LUZ) na 7. mesto med LUZ Evropske unije in s 4.013.368 prebivalci na 5. mesto med glavnimi mesti EU. Atene so najjužnejše glavno mesto evropske kopnine.

Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, na prvem mestu je Partenon, ključna priča zahodne civilizacije. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi nekaj spomenikov iz otomanskih časov. Atene so mesto z dvema Unescovima spomenikoma, to sta Akropola in srednjeveški samostan Dafni. Značilnosti sodobnih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v letu 1834 v današnji prestolnici so med drugim Grški parlament (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo Državna knjižnica Grčije, Atenska univerza in Atenska akademija. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih olimpijskih iger leta 1896, 108 let pozneje pa so ponovno gostile poletne olimpijske igre 2004.^[10] V Atenah je Narodni arheološki muzej, v katerem je mogoče občudovati največjo zbirko predmetov iz grške antike na svetu, in tudi Novi muzej Akropole.

1. ↑ http://www.gto.gr/athens/athens/athens.html
2. ↑ http://www.gtp.gr/AthensTown
3. ↑ »City Mayors: Cost of living – The world's most expensive cities«. City Mayors. 2008. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2008. Pridobljeno 26. decembra 2008.
4. ↑ »Presentation«. www.olp.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2005. Pridobljeno 27. decembra 2008.
5. ↑ »Piraeus by Maritime Database«. www.maritime-database.com. Pridobljeno 27. decembra 2008.
6. ↑ »ANEK Lines – Piraeus«. www.anek.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2008. Pridobljeno 27. decembra 2008.
7. ↑ Athens Facts (2011). »Athens Facts & Figures«. aviewoncities.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 17. junija 2011. 796 442
8. ↑ ^{8,0 8,1} »Characteristics«. Hellenic Interior Ministry. www.ypes.gr. Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2007. Pridobljeno 6. januarja 2007.
9. ↑ »ΕΛΣΤΑΤ Απογραφη 2011« (PDF). www.statistics.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. oktobra 2011. Pridobljeno 22. avgusta 2011.
10. ↑ »Sentiment a factor as Athens gets 2004 Olympics«. Sports Illustrated. 5. september 1997. Pridobljeno 28. marca 2007.