Bakrena doba

Triperiodni sistem
Holo-
cen
Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-
zgodovina
Halštatska doba
Železna doba
  Starejša  
Srednja
Mlajša
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starejši Pra-
zgodovina
Srednji
Mlajši
Mezolitik
Epipaleo- litik
Starejši
Srednji
Mlajši
Pleis-
tocen
Paleolitik Starejši
Srednji
Mlajši
Kamena doba

Bakrena doba (grško χαλκός khalkós, "baker" and λίθος líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi.[1]

Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v Srbiji ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo).[2] Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.[3]

Slika bakrenodobnega obzidanega mesta, Los Millares, Iberski polotok
  1. »The Metal Ages«. britannica.com. Encyclopedia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  2. Radivojević, Miljana; Rehren, Thilo; Pernicka, Ernst; Šljivar, Dušan; Brauns, Michael; Borić, Dušan (1. november 2010). »On the origins of extractive metallurgy: New evidence from Europe«. Journal of Archaeological Science (v angleščini). 37 (11): 2775–2787. doi:10.1016/j.jas.2010.06.012. ISSN 0305-4403. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2015. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  3. Radivojević, Miljana; Rehren, Thilo; Kuzmanović-Cvetković, Julka; Jovanović, Marija; Northover, J. Peter (2015). »Tainted ores and the rise of tin bronzes in Eurasia, c. 6500 years ago« (PDF). Antiquity. 87 (338): 1030–1045. doi:10.1017/S0003598X0004984X. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. novembra 2018. Pridobljeno 11. junija 2019.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search