Demografija Slovenije

Slovenija se s 101 prebivalci na kvadratni kilometer uvršča na nizko gostoto prebivalstva med evropskimi državami (v primerjavi s 402/km² na Nizozemskem ali 195/km² v Italiji). Primorsko-notranja Kranjska statistična regija ima najnižjo gostoto prebivalstva, največ pa statistično regijo Osrednja Slovenija.^[2]

Po popisu iz leta 2002 so glavna slovenska etnična skupina Slovenci (83%). Najmanj 13% prebivalstva so bili priseljenci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, predvsem etnični Bošnjaki (bosanski muslimani), Hrvati in Srbi ter njihovi potomci. Naselili so se predvsem v mestih in primestnih območjih. Relativno majhna, vendar zaščitena z Ustavo Slovenije sta madžarska in italijanska narodna skupnost. Poseben položaj ima avtohtona in geografsko razpršena romska etnična skupnost.^[3]

Slovenija je med evropskimi državami z najbolj izrazitim staranjem prebivalstva, kar je posledica nizke rodnosti in daljše pričakovane življenjske dobe. Skoraj vsi slovenski prebivalci, starejši od 64 let, so upokojeni, brez bistvene razlike med spoloma. Delovno sposobna skupina se kljub priseljevanju zmanjšuje. Predlog za povišanje upokojitvene starosti s sedanjih 57 za ženske in 58 za moške je bil na referendumu leta 2011 zavrnjen. Tudi razlika med spoloma glede pričakovane življenjske dobe je še vedno velika. Leta 2007 je bilo 74,6 leta za moške in 81,8 leta za ženske. Poleg tega je bila leta 2009 stopnja samomorov v Sloveniji 22 na 100.000 prebivalcev na leto, kar Slovenijo uvršča med najvišje uvrščene evropske države v tem pogledu.^[4]

1. ↑ »Population and household censuses«. SiStat Database. Pridobljeno 15. januarja 2022.
2. ↑ »Napaka 404«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2013. Pridobljeno 15. oktobra 2021.
3. ↑ »Kdo so priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije«. 2007.
4. ↑ »World Suicide Prevention Day 2010«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2010. Pridobljeno 15. oktobra 2021.