Evropska begunska kriza

Evropska begunska kriza (tudi Evropska migrantska kriza) je bila humanitarna in politična kriza v Evropski uniji in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število beguncev in drugih priseljencev, ki so vstopali v EU in zaprosili za azil.

Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v Siriji, Iraku, Afganistanu in drugih konfliktov. Število nasilno razseljenih ljudi se je po svetu do konca leta 2014 povzpelo na 60 milijonov ljudi, največ po koncu druge svetovne vojne.^[1][2][3] Begunska taborišča na Bližnjem Vzhodu so postala številčno in finančno preobremenjena, zato so migranti preko Sredozemskega morja ali preko Balkana množično krenili v države Evropske Unije.

EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016, po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu, sporazumom s Turčijo in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.^[4]

1. ↑ »UNHCR Global Trends –Forced Displacement in 2014« (v angleščini). UNHCR. 18. junij 2015.
2. ↑ »The dispossessed«. The Economist (v angleščini). 18. junij 2015.
3. ↑ Rod Nordland (31. oktober 2015). »A Mass Migration Crisis, and It May Yet Get Worse«. The New York Times (v angleščini). Pridobljeno 1. novembra 2015.
4. ↑ Politico.eu - Where Europe's migrants are