Francesco di Giorgio Martini

Francesco di Giorgio Martini
Rojstvo	23. september 1439[1] Siena[2]
Smrt	29. november 1501 (62 let) Siena[2]
Poklic	slikar, arhitekt, kipar, pisatelj, medaljer, risar

Francesco di Giorgio Martini , italijanski slikar, arhitekt in vojaški inženir, * 1439, † 1502.

Kot slikar je pripadal sienski šoli. Veljal je za vizionarskega arhitekturnega teoretika - z izrazom Nikolausa Pevsnerja: »enega najzanimivejših poznejših arhitektov Quattrocenta«.^[3] Kot vojaški inženir je izvajal arhitekturne načrte in kiparske projekte ter zgradil skoraj sedemdeset utrdb za Federica da Montefeltra, grofa (kasnejšega vojvodo) Urbinskega, gradil mestno obzidje in zgodnje primere utrdb v obliki zvezd.

Rodil se je v Sieni, vajenec je bil kot slikar pri Vecchiettiju. V ploščah, poslikanih za poročne skrinje (cassoni), je odstopil od tradicionalnih predstav veselih poročnih povork v frizih, da bi izrazil vizije idealnih, simetričnih, prostranih in vseh, razen praznih mestnih prostorov, upodobljenih v perspektivi.

Napisal je arhitekturno razpravo Trattato di architettura, ingegneria e arte militare, tretjo v Quattrocentu, po Leonu Battisti Albertiju in Filaretu; na njem je delal desetletja in končal nekje po letu 1482; krožil je v rokopisu.^[4][5] Takratni projekti so bili precej pred časom, vendar so novosti, na primer pri načrtovanju stopnišč, vodenja in podestih okoli odprtega središča ali razdelitvi ob podestu, da se simetrično vrnejo na vsako steno, postale del arhitekturnega besedišča v naslednjem stoletju.^[6] Tretja knjiga je zasedena z 'idealnim' mestom, omejenim znotraj zvezdastih poligonalnih geometrij, ki spominjajo na zvezdno utrdbo, katere klinasti bastijoni naj bi bili^[7] njegova novost.

Francesco di Giorgio je kariero končal kot arhitekt, zadolžen za dela v Duomo di Siena, kjer so na velikem oltarju njegovi bronasti angeli in nekaj mozaikov iz tal iz marmorja mu pripisujejo. Pripisujejo mu tudi zasnovo cerkve San Sebastiano v Vallepiatti v Sieni.

1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
   d:Track:Q193563d:Track:Q19938912
2. ↑ ^{2,0 2,1} Record #118782339 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
3. ↑ Pevsner, An Outline of European architecture 1963:192.
4. ↑ Center for Palladian Studies in America, Inc., Palladio's Literary Predecessors Arhivirano 2018-12-17 na Wayback Machine.. The treatise was not printed until 1841, in Turin.
5. ↑ di Giorgio Martini, Francesco (1841). Cesare Saluzzo (ur.). Trattato di Architettura Civile e Militare (no figures). Tipografia Chirio E Mina, Turin.
6. ↑ Pevsner 1963:281
7. ↑ Siegfried Giedion, Space, Time and Architecture, 4th ed. 1962:43, fig. 6.