Frigija

Frigijsko kraljestvo
1200–675 pr. n. št.
Zemljevid Frigijskega kraljestva v njegovem največjem obsegu, 700 pr. n. št.
Glavno mesto	Gordion
Skupni jeziki	frigijščina
Religija	frigijska religija
Vlada	Monarhija
kralji[a]
• 8. stol.–740 pr. n. št.[1][2]	Gordij
• 740–675 pr. n. št.[3][4][5]	Midas
Zgodovinska doba	železna doba
• Propad bronaste dobe	1200 pr. n. št.
• Padec pred Kimerijci	675 pr. n. št.
Predhodnice Naslednice Brigi Muški Hetiti Kimerijci Lidija

Frígija (starogrško Φρυγία) je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji. V Frigiji je doma veliko mitoloških virov in osebnosti. Ena od najbolj znanih je velika mati, frigijska boginja Kibela, ki so jo Grki istovetili z Reo. Frigija je pomembno vplivala na zgodovino.

Zgodbe o junaški dobi grške mitologije pripovedujejo o več legendarnih frigijskih kraljih:

• Gordij, katerega gordijski vozel bo kasneje presekal Aleksander Veliki
• Midas, ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato
• Migdon, ki se je vojskoval z Amazonkami

Po Homerjevi Iliadi so Frigijci sodelovali v trojanski vojni kot tesni zavezniki Trojancev in se borili proti Ahajcem. Frigijska moč je dosegla vrhunec v poznem 8. stoletju pr. n. št. pod drugim zgodovinskim kraljem Midasom, ki je prevladoval nad večino zahodne in osrednje Anatolije ter tekmoval z Asirijo in Urartujem za oblast v vzhodni Anatoliji. Ta poznejši Midas pa je bil tudi zadnji neodvisni kralj Frigije, preden so Kimerijci okoli leta 695 pr. n. št. oplenili frigijsko prestolnico Gordij. Kasneje jo je zasedla sosednja Lidija. Med vladanjem Kira II. Velikega je postala del Ahemenidskega cesarstva, kasneje del imperija Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov. Zasedli so jo kralji atalidske dinastije iz Pergamona, leta 133 pr. n. št. pa je postala del Rimskega cesarstva. V tem času so Frigijci postali krščanski in grško govoreči ter se asimilirali v bizantinsko državo; po turški osvojitvi bizantinske Anatolije v poznem srednjem veku je ime Frigija izginilo iz uporabe kot teritorialna oznaka.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).

1. ↑ Rose, C. Brian; Darbyshire, Gareth, ur. (2011). The New Chronology of Iron Age Gordion. Philadelphia: University of Pennsylvania Museum.
2. ↑ Liebhart, Richard; Darbyshire, Gareth; Erder, Evin; Marsh, Ben (2016). »A Fresh Look at the Tumuli of Gordion«. V Henry, Olivier; Kelp, Ute (ur.). Tumulus as Sema: Space, Politics, Culture and Religion in the First Millennium BC. De Gruyter. str. 627–636.
3. ↑ Sulimirski & Taylor 1991, str. 559. sfn error: no target: CITEREFSulimirskiTaylor1991 (pomoč)
4. ↑ Ivantchik 1993, str. 57-94. sfn error: no target: CITEREFIvantchik1993 (pomoč)
5. ↑ Olbrycht 2000a. sfn error: no target: CITEREFOlbrycht2000a (pomoč)