Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina Friuli Venezia Giulia Friûl Vignesie Julie Furlanija Julijska krajina Friaul Julisch Venetien[1]
Avtonomna dežela
(italijansko) Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia (furlansko) Regjon autonome Friûl-Vignesie Julie (slovensko) Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina (nemško) Autonome Region Friaul-Julisch Venetien
Zastava Grb
46°6′N 13°7′E / 46.100°N 13.117°E / 46.100; 13.117
Država	Italija
Glavno mesto	Trst
Upravljanje
• Predsednik	Massimiliano Fedriga (Liga Salvini Premier)
Površina
• Skupno	7.924 km2
Prebivalstvo  (31. avgust 2017)
• Skupno	1.216.524
• Gostota	150 preb./km2
• Uradni jeziki	italijanščina slovenščina furlanščina nemščina
Demonim	it. friulano ali giuliano (moški) friulana ali giuliana (ženska) sl. Furlan ali Primorec (moški) Furlanka ali Primorka (ženska)
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	IT-36
HDI (2018)	0,895[2] zelo visok · 6. od 21
Regija NUTS	ITD
Spletna stran	www.regione.fvg.it

Furlanija - Julijska krajina (italijansko Friuli-Venezia Giulia [frijùli venècja džùlja], furlansko Friûl Vignesie Julie, nemško Friaul Julisch Venetien, narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom. Na malo manj kot 8000 km² živi 1,2 milijona prebivalcev. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z italijansko deželo Benečijo, na jugu z Jadranskim morjem in na vzhodu s Slovenijo. Delila se je na štiri pokrajine: Goriška, Pordenone, Tržaška in Videmska, ki pa so bile z novim upravnim zakonom leta 2017 nadomeščene z 18 območnimi medobčinskimi zvezami. Zaradi te reforme je dežela na novo pridobila tudi nemškojezično občino Sappada (lokalno ime Plodn), na skrajnem severozahodu ob izviru reke Piave v Karnijskih Alpah, ki je bila prej v Benečiji (Veneto) in se je takrat na lastno željo priključila Karnijski medobčinski zvezi.

1. ↑ https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/
2. ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
3. ↑ »Regional gross domestic product (million EUR) by NUTS 2 regions«. Eurostat. Eurostat. Pridobljeno 9. julija 2012.
4. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 31% to 626% of the EU average in 2017« (tiskovna objava). ec.europa.eu. Pridobljeno 2. septembra 2019.