Geografija Avstrije

Geografija Avstrije
Continent	Evropa
Region	Centralna Evropa
Coordinates	47°20′N 13°20′E / 47.333°N 13.333°E / 47.333; 13.333
Območje	114. 83.879 km2
Meje	2.534 km Češka 402 km Nemčija 801 km Madžarska 331 km Italija 404 km Lihtenštajn 34 km Slovaška 105 km Slovenija 318 km Švica 158 km
Najvišja točka	Grossglockner 3797 m
Najnižja točka	Nežidersko jezero 115 m
Najdaljša reka	Donava 2857 km
Največje jezero	Bodensko jezero 571 km2

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Ima skupno površino 83.871 kvadratnih kilometrov, kar je približno 2,031706-krat več kot Švica.^[1][2]

Avstrija je država, ki nima prostega dostopa do morja in ima državne meje s Švico (država, ki ni članica Evropske unije, na katero Avstrija meji s 158 km) in Lihtenštajnom (tudi država, ki ni članica EU, na katero meji s 34 km) na zahodu, z Nemčijo (801 km), Češko (402 km), Slovaško (105 km) na severu, Madžarsko na vzhodu (331 km) ter Slovenijo (318 km^[3]) in Italijo (404 km) na jugu. Skupaj avstrijska državna meja znaša 2.534 km.

Najbolj zahodna tretjina nekoliko gorate države sestavlja ozek koridor med Nemčijo in Italijo, ki je širok od 32 km do 60 km. Preostali del Avstrije leži na vzhodu in ima največjo širino od severa do juga 280 km. Država meri skoraj 600 km v dolžino in se razteza od Bodenskega jezera na avstrijsko-švicarsko-nemški meji na zahodu do Nežiderskega jezera na avstrijsko-madžarski meji na vzhodu. Kontrast med tema dvema jezeroma – enim v Alpah in drugim tipičnim stepskim jezerom na skrajnem zahodnem robu Madžarske nižine – ponazarja raznolikost avstrijske pokrajine.^[4]

Sedem od devetih avstrijskih zveznih dežel ima dolgo zgodovinsko tradicijo pred ustanovitvijo Republike Avstrije leta 1918: Zgornja Avstrija, Spodnja Avstrija, ​​Salzburg, Tirolska in Predarlska. Gradiščanska in Dunaj sta bili ustanovljeni po prvi svetovni vojni. Večina Gradiščanskega je bila del Kraljevine Madžarske, vendar je imela pretežno nemško govoreče prebivalstvo in je tako postala avstrijska. Pri vzpostavitvi Dunaja kot samostojne dežele so imeli vlogo administrativni in ideološki razlogi. Dunaj, zgodovinsko glavno mesto Spodnje Avstrije, je bil socialistična trdnjava, medtem ko je bila Spodnja Avstrija konservativna in tako socialisti kot konservativci so želeli utrditi svoj vpliv v svojih državah. Vsaka regija ima glavno mesto z izjemo Dunaja, ki je poleg zvezne prestolnice samostojna dežela. Na Dunaju mestni svet in župan delujeta kot državni parlament (Landtag) in deželni guverner (Landeshauptmann).

1. ↑ Johnson, Lonnie (1994). »Geography«. V Solsten, Eric; McClave, David E. (ur.). Austria: a country study (2. izd.). Washington, D.C.: Federal Research Division, Library of Congre]]. str. 69–78. ISBN 0-8444-0829-8. OCLC 30664988. Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.{{navedi enciklopedijo}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava)
2. ↑ »Austria«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. 30. april 2021. Pridobljeno 9. junija 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
3. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2022. Pridobljeno 4. decembra 2022.
4. ↑ Johnson, Lonnie (1994). »Geography«. V Solsten, Eric; McClave, David E. (ur.). Austria: a country study (2. izd.). Washington, D.C.: Federal Research Division, Library of Congress. str. 69–78. ISBN 0-8444-0829-8. OCLC 30664988. Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.{{navedi enciklopedijo}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava)