Holokavst

Holokavst
Del druge svetovne vojne
Množični grob umrlih v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen
Opis	Genocid evropskih Judov
Lokacija	Evropa
Datum	1941–1945[1]
Tip napada	genocid, etnično čiščenje
Smrti	Približno 6 milijonov Judov
Storilci	Tretji rajh in njegovi zavezniki
Motiv	antisemitizem
Procesi	Nürnberški procesi, sojenje Adolfu Eichmannu in drugo

Holokávst (izvorno grško ὁλόκαυστος [holókaustos]: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«),^[a] hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«),^[b] je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do konca vojne leta 1945.

Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali dokončna rešitev (nemško Endlösung). Med zgodovinarji in spominskimi organizacijami uveljavljena ocena števila judovskih žrtev je šest milijonov,^{[1][3][4][5][6]} čeprav točnega popisa ni možno izdelati.^[c] Med civilnimi žrtvami dobe holokavsta so bili tudi pripadniki skupin, ki so bile po mnenju nacistov manjvredne (Slovani, Romi in invalidi) ali so imele nezaželene nazore (Jehovove priče, komunisti, homoseksualci).^[9] A iztrebitve teh skupin se niso lotevali tako metodično (posebej Slovanov, med katerimi so imeli privilegiran status narodi, kot so Bolgari, Hrvati in nekateri Ukrajinci), zato jih mnogi ne obravnavajo kot žrtve holokavsta v ožjem pomenu besede,^[10] medtem ko so imeli Judje v nacistični ideologiji poseben status »protirase« (Gegenrasse): metafizično nasprotje arijske rase, ki niti niso ljudje.^[11] Drugi zaradi sistematičnosti pod pojem »holokavst« uvrščajo tudi medvojni genocid Romov in invalidov.^[12]

Jude so sistematično stradali ter posegali k prisilnemu delu na vse možne načine nato pa so jih zaplinili ter sežgali. Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih ter uničevalnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi. Pogosto so za izvajanje množičnih usmrtitev uporabljali strupene pline. Sintetični pesticid, ki so ga uporabljali za zaplinjanje ljudi je bil pogosto Zyklon B. To je umetni pesticid, ki je vseboval strupen plin vodikov cianid, ki deluje kot krvni strup. Največje koncentracijsko taborišče je bilo Auschwitz v katerem je umrlo 1,1 miljona ljudi, od tega 10.000 Slovencev.

Organizacija združenih narodov je razglasila 27. januar za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.^[13]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Landau 2016, str. 3. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani FOOTNOTELandau20163, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Deželasenc, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ Fischel 1998, str. 87.
4. ↑ Bauer & Rozett 1990, str. 1799.
5. ↑ »Introduction to the Holocaust«. Holocaust Encyclopedia. United States Holocaust Memorial Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2017. Pridobljeno 4. januarja 2020.
6. ↑ »What was the Holocaust?«. Yad Vashem. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2019.
7. ↑ Michman 2012, str. 197.
8. ↑ »FAQ: How many Jews were murdered in the Holocaust?«. Yad Vashem. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2016.
9. ↑ Bergen 2016, str. viii.
10. ↑ Hayes 2015, str. ;xiii–xiv.
11. ↑ Stone 2010, str. ;2–3. sfn error: no target: CITEREFStone2010 (pomoč)
12. ↑ Niewyk & Nicosia 2000, str. 52. sfn error: no target: CITEREFNiewykNicosia2000 (pomoč)
13. ↑ »The Holocaust and the United Nations Outreach Programme«. Organizacija združenih narodov. 1. november 2005. Pridobljeno 2. januarja 2020.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).