Izida

Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Izida, gr. Isis, egipč. Aset sestavlja božjo devetorico; je Gebova in Nutina hči ter Neftisova, Setova in Ozirisova sestra. S slednjim, ki je bil hkrati njen mož, je spočela Horusa; tako je bila tudi mati in boginja zaščitnica s Horusom enačenega vladajočega kralja.

Upodobljena je s prestolom na glavi, ki ga poosebljala. Pozneje so jo upodobljali kot žensko, ki drži v naročju Horusa in ga doji. Ko se je poznjeje zlila s Hator, so jo začeli upodabljati s kravjimi rogovi in sončevo ploščo kot naglavnim okrasom. Kasnjeje v helenizmu skorajda ni bilo grške ali rimske boginje, ki je ne bi enačili z Izido.^[1] Dolga stoletja staroegipčanske zgodovine je bila pomembna boginja. Še danes obstajajo različni poganski kulti po vsem svetu, ki častijo Izis kot boginjo zemlje.

1. ↑ Leksikon Mitologije, DZS d.d., ljubljana 1997