Back Karl Marx Afrikaans Karl Marx ALS ካርል ማርክስ Amharic Karl Marx AN Karl Marx ANG कार्ल मार्क्स ANP كارل ماركس Arabic كارل ماركس ARY كارل ماركس ARZ কাৰ্ল মাৰ্ক্স Assamese

Karl Marx

Karl Heinrich Marx
Portret
Karl Marx leta 1875
RojstvoKarl Heinrich Marx
5. maj 1818({{padleft:1818|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…] ali 5. (17.) maj 1818[4]
Trier, Renska provinca, Kraljevina Prusija[5][6][…]
Smrt14. marec 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[7][1][…] (64 let) ali 14. (26.) marec 1883[4] (64 let)
London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[5][8][…]
NarodnostNemčija Nemec
Državljanstvo Kraljevina Prusija[10][11]
brezdomovinstvo
Poklicekonomist, novinar, zgodovinar, filozof, sociolog, revolucionar, pesnik, politik, pisatelj
ObdobjeFilozofija 19. stoletja
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijamlado heglijanstvo, marksizem
Glavna zanimanja
politika, ekonomija, filozofija, sociologija
Pomembne ideje
razredni boj, politična revolucija, prva internacionala, »Religija je opij ljudstva«
Vplivi
Vplival na
PodpisPodpis

Karl Heinrich Marx [kár(ə)l márks], nem. [ˈkaɐ̯l ˈmaɐ̯ks], nemški filozof, politični teoretik, pisatelj, ekonomist in publicist, * 5. maj 1818, Trier, Nemčija, † 14. marec 1883, London, Velika Britanija.

Marxovi najbolj znani deli sta Komunistični manifest iz leta 1848 in Das Kapital (1867–1883), ki je napisan v štirih delih. Marxova politična in filozofska misel je imela ogromen vpliv na kasnejšo intelektualno, gospodarsko in politično zgodovino. Njegovo ime je bilo uporabljeno kot pridevnik, samostalnik in šola družbene teorije.

Marx, rojen v Trierju v Nemčiji, je študiral pravo in filozofijo na univerzah v Bonnu in Berlinu. Leta 1843 se je poročil z nemško gledališko kritičarko in politično aktivistko Jenny von Westphalen. Marx je zaradi svojih političnih objav ostal brez državljanstva in je posledično desetletja živel v izgnanstvu z ženo in otroci v Londonu, kjer je nadaljeval z razvojem svojih misli v sodelovanju z nemškim filozofom Friedrichom Engelsom.

Marxove kritične teorije o družbi, ekonomiji in politiki, ki jih skupaj razumemo kot marksizem, trdijo, da se človeška družba razvija skozi razredni konflikt. V kapitalističnem načinu proizvodnje se to kaže v konfliktu med vladajočimi razredi (znanimi kot buržoazija), ki nadzorujejo sredstva za proizvodnjo, in delavskimi razredi (znanimi kot proletariat), ki ta sredstva omogočajo s prodajo svoje delovne sile v povrnitev plače. Z uporabo kritičnega pristopa, znanega kot zgodovinski materializem, je Marx napovedal, da kapitalizem proizvaja notranje napetosti kot prejšnji družbenoekonomski sistemi in da bodo te vodile v njegovo samouničenje in zamenjavo z novim sistemom, znanim kot socialistični način proizvodnje. Za Marxa bi razredni antagonizmi v kapitalizmu – deloma zaradi njegove nestabilnosti in narave, nagnjene k krizam – povzročili razvoj razredne zavesti delavskega razreda, kar bi vodilo v njihovo osvojitev politične moči in sčasoma do vzpostavitve brezrazredne, komunistične družbe, sestavljene iz svobodnega združevanja proizvajalcev. Marx se je dejavno zavzemal za njegovo uveljavitev in trdil, da bi moral delavski razred izvesti organizirano proletarsko revolucionarno akcijo, da bi strmoglavil kapitalizem in prinesel družbeno-ekonomsko emancipacijo.

Marx je bil opisan kot ena najvplivnejših osebnosti v človeški zgodovini, njegovo delo pa je bilo hkrati pohvaljeno in kritizirano. Njegovo delo na področju ekonomije je postavilo osnovo za nekatere trenutne teorije o delu in njegovem odnosu do kapitala.[12][13][14] Marxovo delo je vplivalo na številne intelektualce, delavske sindikate, umetnike in politične stranke po vsem svetu, pri čemer so mnogi spreminjali ali prilagajali njegove ideje. Marxa običajno opisujejo kot enega glavnih arhitektov sodobne družbene znanosti.[15][16]   

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Gemkow H. Carlos Marx. Biografía completa — 1975.
  3. ↑ 3,0 3,1 Feuer L. S., McLellan D. T. Encyclopædia Britannica
  4. ↑ 4,0 4,1 Исаев Ю. Н. Чувашская энциклопедия — Чувашское книжное издательство, 2006. — С. 2567. — 2567 с. — ISBN 978-5-7670-1471-X
  5. ↑ 5,0 5,1 Маркс Карл // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  6. ↑ https://www.marxists.org/archive/marx/bio/marx/eng-1869.htm
  7. ↑ A. A. P. Secret Re-burial of Karl Marx In London // The Sydney Morning Herald — Sydney: Fairfax Media, 1954. — Iss. 36485 (late edition). — P. 1. — ISSN 0312-6315
  8. ↑ Marx, Karl: (geb. Mordechai) Dr. phil., Theoretiker des Sozialismus, "Manifest der Komm. Partei", Redakteur // Band 16: Lewi – Mehr — München: K. G. Saur Verlag, 2008. — str. 331. — 25, 427 p. — ISBN 978-3-598-22696-0
  9. ↑ Marx, Karl (Heinrich) // Volume 7 — P. 896.
  10. ↑ Feuer L. S., McLellan D. Volume 23 // Volume 23 — str. 532. — 928 p.
  11. ↑ Schiel H. Die Umwelt des jungen Karl Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx, Die Umwelt des jungen Karl Marx. Die Trierer Wohnungen der Familie Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx // Broschüre "Die Umwelt des jungen Karl Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx" — Tr: Jacob Lintz, 1954. — S. 35-36. — 36 p.
  12. ↑ Roberto Mangabeira Unger. Free Trade Reimagined: The World Division of Labor and the Method of Economics. Princeton: Princeton University Press, 2007.
  13. ↑ John Hicks, "Capital Controversies: Ancient and Modern." The American Economic Review 64.2 (May 1974) p. 307: "The greatest economists, Smith or Marx or Keynes, have changed the course of history ..."
  14. ↑ Joseph Schumpeter Ten Great Economists: From Marx to Keynes. Volume 26 of Unwin University books. Edition 4, Taylor & Francis Group, 1952 ISBN 0-415-11078-5, 978-0-415-11078-5
  15. ↑ Little, Daniel. »Marxism and Method«. Arhivirano iz spletišča dne 10. decembra 2017. Pridobljeno 10. decembra 2017.
  16. ↑ Kim, Sung Ho (2017). »Max Weber«. V Zalta, Edward N. (ur.). Stanford Encyclopaedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab, Stanford University. Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2019. Pridobljeno 10. decembra 2017. Max Weber is known as a principal architect of modern social science along with Karl Marx and Emil Durkheim.

Rich TVX News Network Site

Rich TVX News Network Info

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search