Korejska vojna

Korejska vojna
Del hladne vojne

V smeri urinega kazalca z vrha: ameriški marinci se umikajo med Bitko pri zbiralniku Chosin; izkrcanje OZN pri pristanišču Incheon, začetek bitke za Inchon; Korejski begunci pred ameriškim tankom M26 Pershing; USS Princeton in letala F9F Panther enote VF-191 na poti proti Sui-ho Dam; padli kitajski vojaki med bitko pri reki Samichon; ameriški marinci pod vodstvom poročnika Baldomera Lopeza med izkrcanjem pri Incheonu; lovsko letalo F-86 Sabre
Datum25. junij 1950 - 27. julij 1953
Prizorišče
Severna Koreja in Južna Koreja
Udeleženci

Združeni Narodi:
 Južna Koreja
 Avstralija
 Belgija
Kanada Kanada
 Kolumbija
Etiopija Etiopija
 Francija
Grčija Grčija
 Luksemburg
 Nizozemska
 Nova Zelandija
Filipini Filipini
Republika Južna Afrika Južna Afrika
Tajska Tajska
 Turčija
 Velika Britanija
Združene države Amerike ZDA


Tehnična podpora:
 Japonska


Medicinska podpora:
 Danska
 Italija
 Norveška
 Indija

 Švedska

Severna Koreja in zavezniki: Severna Koreja Severna Koreja
Ljudska republika Kitajska Ljudska republika Kitajska

Sovjetska zveza Sovjetska zveza
Poveljniki in vodje

Južna Koreja Syngman Rhee Južna Koreja Chung Il-kwon
Južna Koreja Paik Sun-yup
Združene države Amerike Douglas MacArthur
Združene države Amerike Matthew Ridgway
Združene države Amerike Mark Wayne Clark
Združene države Amerike Harry S. Truman

Združene države Amerike Dwight David Eisenhower

Severna Koreja Kim Il-sung Severna Koreja Choi Yong-kun
Severna Koreja Kim Chaek
Ljudska republika Kitajska Mao Zedong
Ljudska republika Kitajska Peng Dehuai
Sovjetska zveza Josip Stalin

Sovjetska zveza Georgij Malenkov
Moč

Južna Koreja 590.911
Združene države Amerike 480.000
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske 63.000[1]
Kanada 26.791[2]
Avstralija 17.000
Filipini 7.430[3]
Turčija 5.455[4]
Nizozemska3.972
Francija 3.421[5]
Nova Zelandija 1.389
Tajska 1.294
Etiopija 1,271
Grčija 1.263
Kolumbija 1.068
Belgija 900
Republika Južna Afrika 826
Luksemburg 44

Skupaj: 941.356–1.139.518

Severna Koreja 260.000
Ljudska republika Kitajska 780.000
Sovjetska zveza 2.000

Skupaj: 1.066.000
Žrtve in izgube

Južna Koreja:
58.127 mrtvih
175.743 ranjenih
80.000 pogrešanih ali ujetih[6]
ZDA:
36.516 mrtvih (skupaj s 2.830 mrtvih izven bojev)
92.134 ranjenih
8.176 pogrešanih
7.245 ujetih[7]
Velika Britanija:
1.109 mrtvih[8]
2.674 ranjenih
1.060 pogrešanih ali zajetih[9]
Turčija:
721 mrtvih[10]
2.111 ranjenih
168 pogrešanih
216 ujetih
Kanada
516 mrtvih[11]
1,042 ranjenih
Avstralija
339 mrtvih[12]
1.200 ranjenih
Francija:
300 mrtvih in pogrešanih[13]
Filipini:
112 mrtvih[3]
Južna Afrika
28 mrtvih in 8 pogrešanih[14]

Skupaj: čez 474.000

Severna Koreja:
215.000 mrtvih,
303.000 ranjenih,
120.000 pogrešanih ali ujetih[9]
Kitajska
(Kitajske ocene):

114.000 mrtvih v bojih
34.000 mrtvih izven bojev
380.000 ranjenih
21.400 ujetih[15]
(ocene ZDA):[9]
400.000+ mrtvih
486.000 ranjenih
21.000 ujetih
Sovjetska zveza:
315 mrtvih

Skupaj: 1.190,000-1.577.000+
Civilne žrtve mrtvi/ranjeni = približno 2 milijona [16]

Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. Sledila je velika zavezniška ofenziva, v kateri so zavezniki severnokorejsko vojsko potisnili na sever proti korejsko-kitajski meji. Ker so se zavezniki, novembra 1950, že nevarno približali kitajski meji, je Kitajska nepričakovano vstopila v vojno in v boj poslala milijon vojakov, ki so dobesedno preplavili zavezniške položaje. Sledil je zavezniški umik do 38. vzporednika, kjer se je fronta nato ustalila. Boji med državama so se končali 27. julija 1953 s podpisom premirja in nastankom demilitarizirane cone (DMC).

Vojna je predstavljala enega izmed vrhuncev hladne vojne in je skoraj pripeljala do uporabe jedrskega orožja. Bila pa je tudi bojišče, kjer so svetovne velesile merile svoje vojaške moči ter se tako izogibale neposrednemu spopadu med seboj, ki bi lahko pripeljal do uporabe jedrskega orožja in tretje svetovne vojne. Vojna je bila zanimiva tudi iz taktičnega vidika, saj so bili v njej uporabljeni načini bojevanja iz prve in druge svetovne vojne.

ZDA Korejsko vojno ne šteje za pravo vojno, ampak le za policijsko akcijo, saj kongres ni nikoli razglasil vojnega stanja.

  1. »On This Day 29 August 1950«. BBC. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  2. »Veterans Affairs Canada — The Korean War«. Veterans Affairs Canada. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2007. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  3. 3,0 3,1 »Filipino Soldiers in the Korean War (video documentary)«. Pridobljeno 24. marca 2008.
  4. Walker, Jack D. »A brief account of the Korean War«. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  5. »French Participation in the Korean War«. Embassy of France. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  6. »South Korean POWs«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2011. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  7. »All POW-MIA Korean War Casualties«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2007. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  8. »The UK & Korea, Defence Relations«. Office of the Defence Attache, British Embassy, Seoul. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  9. 9,0 9,1 9,2 Hickey, Michael. »The Korean War: An Overview«. Pridobljeno 16. avgusta 2007.
  10. »The Turks in the Korean War«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2011. Pridobljeno 15. avgusta 2007.
  11. »Canadians in Korea: Epilogue«. Veterans Affairs Canada. 6. oktober 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2005. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
  12. »Korean War 1950–53: Epilogue«. Australian War Memorial. 16. oktober 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2007. Pridobljeno 12. novembra 2007.
  13. »Departure of the French batallion«. French newsreels archives (Les Actualités Françaises). 5. november 2003. Pridobljeno 16. avgusta 2007.
  14. »South Africa in the Korean War«. korean-war.com. 20. november 2006.
  15. Xu, Yan. »Korean War: In the View of Cost-effectiveness«. Consulate-General of the People's Republic of China in New York. Pridobljeno 16. avgusta 2007.
  16. BBC News | ASIA-PACIFIC | US cuts Korean war deaths

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search