Kreta

Kreta

Domače ime: Κρήτη
NASA slika Krete
Geografija
Lega	Vzhodno Sredozemsko morje
Koordinati	35°12.6′N 24°54.6′E / 35.2100°N 24.9100°E / 35.2100; 24.9100
Površina	8.450 km2 (88)
Najvišja nadm. višina	2.456 m
Uprava
Grčija
Regija	Kreta
Demografija
Demonim	Krečani
Prebivalstvo	624.408
Gostota	74,9 preb./km2
Dodatne informacije
Časovni pas	GMT +2

Kreta (grško Κρήτη, latinizirano: Kríti [ˈkriti], Krḗtē [krɛ̌ːtεː]) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju za Sicilijo, Sardinijo, Ciprom in Korziko in 88. največji otok na svetu. Kreta je približno 160 km južno od grške celine in približno 100 km jugozahodno od Anatolije. Meji na južno mejo Egejskega morja s Kretskim morjem (ali Severnokretskim morjem) na severu in Libijskim morjem (ali Južnokretskim morjem) na jugu. Kreta je od zahoda proti vzhodu dolga 260 km, vendar je ožja od severa proti jugu.

Kreta in številni otoki in otočki, ki jo obdajajo, sestavljajo regijo Kreta (grško Περιφέρεια Κρήτης), ki je najjužnejša od 13 najvišjih upravnih enot Grčije in peta najbolj naseljena grška regija. Njeo glavno in največje mesto je od 1970-ih Iraklion, na severni obali otoka. Leta 2021 je imela regija 624.408 prebivalcev.^[1] Dodekanez je severovzhodno od Krete, medtem ko so Kikladi na severu, ločeni s Kretskim morjem. Peloponez je na severozahodu regije.

Kreta je bila središče prve napredne evropske civilizacije, Minojcev, od 2700 do 1420 pr. n. št. Minojsko civilizacijo je preplavila mikenska civilizacija iz celinske Grčije. Kreti je pozneje vladalo Rimsko cesarstvo, nato zaporedoma Bizantinsko cesarstvo, Andaluzijski Arabci, Beneška republika in Osmansko cesarstvo. Leta 1898 je Kreta, katere prebivalci so se nekaj časa želeli pridružiti grški državi, dosegla neodvisnost od Osmanov in formalno postala Kretska država. Decembra 1913 je Kreta postala del Grčije.

1. ↑ »Population on 1 January by NUTS 2 region«. Statistics Eurostat. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2021.