Mantova

Mantova
Občina (comune)
Comune di Mantova
Panorama Mantove
Mantova Geografski položaj v Italiji
45°9′23″N 10°47′28″E / 45.15639°N 10.79111°E / 45.15639; 10.79111
Država	Italija
Dežela	Lombardija
Pokrajina	Mantova (MN)
Frazioni	Castelletto Borgo, Cittadella, Curtatone, Formigosa, Frassino, Gambarara, Lunetta, Virgiliana
Površina
• Skupno	63,97 km2
Nadm. višina	19 m
Prebivalstvo  (31. oktober 2022)
• Skupno	48.646
• Gostota	760 preb./km2
Demonim	Mantovčani
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	46100
Klicna koda	0376
Zavetnik	Anzelm iz Lucce, mlajši
Dan	18. marec
Spletna stran	www.comune.mantova.it

Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.

Leta 2016 je bila Mantova italijanska prestolnica kulture, leta 2017 pa evropska prestolnica gastronomije, vključena v vzhodno Lombardijo (skupaj z mesti Bergamo, Brescia in Cremona).

Leta 2007 sta bila na Unescov seznam svetovne dediščine vpisana mestno jedro Mantove (centro storico) in Sabbioneta. Zgodovinska moč in vpliv mesta, ko je v njem vladala družina Gonzaga, sta Mantovo naredila za eno glavnih umetniških, kulturnih in zlasti glasbenih središč severne Italije in države kot celote. Mantova ima pomembno vlogo v zgodovini opere; mesto je znano po svojih arhitekturnih zakladih in artefaktih, elegantnih palačah in srednjeveški in renesančni mestni krajini. To je kraj, v katerem je skladatelj Monteverdi premierno predstavil svojo opero Orfej, v Shakespearjevi drami Romeo in Julija je bil Romeo izgnan iz Mantove. To je najbližje mesto rojstnega kraja rimskega pesnika Vergila, ki ima kip na jezerskem obrežju Vergilovega trga (Piazza Virgiliana).

Mantova je na treh straneh obkrožena z umetnimi jezeri, nastalimi v 12. stoletju, ki so varovala mesto. Vodo dobivajo iz reke Mincio, ki je pritok Pada in se spušča iz Gardskega jezera. Jezera se imenujejo Zgornje, Srednje in Spodnje (Lago Superiore, Lago di Mezzo in Lago Inferiore). Četrto jezero, jezero Pajolo, ki je imelo včasih vlogo obrambnega vodnega obroča okoli mesta, so osušili konec 18. stoletja.

Območje in njegova okolica sta pomembna ne samo v naravoslovnem, ampak tudi v antropološkem in zgodovinskem smislu; raziskave so odkrile številna človeška naselja, razpršena v pasu med kraji Solferino in Cavriana, Castellaro ter Isolone del Mincio. Tu so bila neprekinjeno od neolitika (5.–4. tisočletje pr. n. št.) do bronaste dobe (2.–1. tisočletje pr. n. št.) in galskega obdobja (2.–1. stoletje pr. n. št.), ko so jih zamenjale rimske naselbine, ki so bile tu do 3. stoletja n. št.