Motnja aktivnosti in pozornosti

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Motnja aktivnosti in pozornosti, hiperkinetična motnja ali hiperkinetični sindrom (tako poimenovanje je prevladujoče v Evropi, v Severni Ameriki se uporablja izraz motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, attention deficit hyperactivity disorder (ADHD)) je nevropsihiatrična motnja pri otrocih in mladostnikih in tudi odraslih,^[1] pri kateri je bolnik nemiren, nesposoben usmerjene pozornosti in izpolnjevanja navodil.^[2]

Trenutne raziskave na področju motnje pozornosti kažejo na povezavo med funkcionalnimi oslabitvami v možganskih nevrotransmiterskih sistemih, posebej v teh, ki vključujejo dopamin in norepinefrin; to ima osebah z motnjo pozornosti vpliv na modulacijo možganskih izvršilnih funkcij (kognitivni nadzor vedenja), motivacijo, percepcijo nagrade in motorične funkcije.

Pri otrocih z motnjo pozornosti je prisotna splošna redukcija volumna nekaterih možganskih struktur, s sorazmerno večjim zmanjšanjem volumna v levem prefrontalnem korteksu. Posteriorni parietalni korteks prav tako kaže zoženje pri ljudeh z motnjo pozornosti. Prav tako so bile pri ljudeh z motnjo pozornosti ugotovljene razlike možganskih struktur v prefrontalnem-striatnem-cerebralnem in prefrontalnem-striatnem-talamičnem vezju.

Simptomi motnje pozornosti izhajajo iz oslabšanja določenih izvršnih funkcij (npr. nadzor pozornosti, delovni spomin, nadzor inhibicije). Izvršne funkcije so nabor kognitivnih procesov, ki so potrebni za uspešno izbiro in monitoring vedenja, ki fascilitira doseganje izbranih ciljev.

Oslabšane izvršne funkcije pri ljudeh z motnjo pozornosti imajo lahko kot posledico: težave z organizacijo, občutek za čas, pretirano odlaševanje (prokrastinacija), koncentracija, pozornost, ignoriranje distrakcij, regulacija čustev, spominjanje podrobnosti.

Ljudje z motnjo pozornosti imajo lahko dober dolgoročni spomin, vendar deficite v dolgoročnem spominu pripisujemo oslabšanem delovnem spominu.

1. ↑ Štuhec, M.: Hiperkinetični sindrom: Od epidemiologije do zdravljenja z zdravili. Farmacevtski vestnik, številka 2, 2015 : 177-184.
2. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527860/motnja?query=motnja&SearchIn=All&dictionaries=95, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 29. 12. 2015.