Ogrska

Kraljevina Ogrska
Imena
Magyar Királyság (hu)
Regnum Hungariae (la)
1000–1918
1920–1946
Skupni obseg kraljevine Ogrske in Hrvaške v letu 1190
Skupni obseg kraljevine Ogrske in Hrvaške v letu 1190
Glavno mestoBudimpešta;
Pozsony (današnja Bratislava);
Budim;
Székesfehérvár;
Debrecen;
Esztergom
Skupni jezikimadžarščina, latinščina, nemščina
Religija
Rimskokatoliška, kalvinska, luteranska in druge[1]
VladaMonarhija
Monarh 
• 1000–38
Štefan I. Ogrski
• 1920–44
regent Miklós Horthy
Zgodovina 
• Kronanje
    Štefana I. Ogrskega
1000
• osmanska okupacija
     Bude
1541
1848
• kompromis
1867
1920
1946
Površina
1918325411 km2
Prebivalstvo
• 1711
3000000
• 1790
8000000
• 1910
18264533
• 1940
14679573
Valutaflorentinus (1325),
tolar
avstrijski goldinar (1754-1867),
avstro-ogrski goldinar (1867–1892),
krona (1892–1918),
madžarska krona (1919–1926),
pengő (1927–1946),
adópengő (1946)
Predhodnice
Naslednice
Kneževina Ogrska
Ljudska republika Madžarska
Vir prebivalstva:[2] o religiji[3]
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »continent«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »region«

Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae ali Ungarie, nemško Königreich Ungarn) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20. stoletja (1000–1946 z izjemo 1918–1920). Kneževina Ogrska se je ob kronanju njenega prvega kralja Štefana I. v Esztergomu okrog leta 1000 pretvorila v krščansko kraljevino.[4] Štefanovi potomci (Árpádovci) so vladali 300 let. Do 12. stoletja se je kraljevina razvila v srednje močno državo zahodnega sveta.[4]

Zaradi osmanske okupacije osrednjega in južnega dela Ogrske v 16. stoletju je bila država razdeljena na tri dele: Habsburško Kraljevo Ogrsko, Osmansko Ogrsko in pol neodvisno Kneževino Transilvanijo.[4] Po porazu v bitki pri Mohaču leta 1526 so na ogrski prestol prišli Habsburžani in vladali do leta 1918. Habsburžani so igrali ključno vlogo v osvobodilnih vojnah proti Osmanskemu cesarstvu.

Od leta 1867 so bila ozemlja, povezana z ogrsko krono, vključena v Avstro-Ogrsko pod imenom Dežele krone svetega Štefana. Monarhija se je končala z odstavitvijo zadnjega kralja Karla IV. leta 1918, po kateri je Ogrska postala Republika Madžarska. Kraljevina je bila nominalno obnovljeno med "Regentstvom" (1920–1946), ki se je končalo pod sovjetsko okupacijo leta 1946.[4]

Kraljevina Ogrska je bila multietnična država[5] od ustanovitve[6] do Trianonske mirovne pogodbe. Obsegala je današnjo Madžarsko, Slovaško, Transilvanijo in druge dele Romunije, Karpatsko Rusijo (zdaj del Ukrajine), Vojvodino (zdaj del Srbije), Gradiščansko (zdaj del Avstrije), Međimurje (zdaj del Hrvaške), Prekmurje (zdaj del Slovenije) in nekaj vasi na Poljskem. Od leta 1102 je vključevala tudi Hrvaško, ki je bila z njo v personalni uniji, združena pod ogrskim kraljem.

Po demografskih podatkih so pred bitko pri Mohaču približno 80 odstotkov prebivalcev sestavljali Madžari. Sredi 19. stoletja je bilo od 14 milijonov prebivalcev manj kot 6 milijonov Madžarov, predvsem zaradi preseljevanja, politike in nenehnega priseljevanja iz sosednjih držav.[7][8] Velike ozemeljske spremembe po prvi svetovni vojni so Madžarsko naredile etnično homogeno. Danes je več kot devet desetin prebivalstva etničnih Madžarov z madžarščino kot maternim jezikom.

Praznik prvega ogrskega kralja Štefana I. (20. avgust) je na Madžarskem državni praznik, ki se praznuje kot dan ustanovitev države.[9]

  1. tudi pravoslavje, uniatstvo, judovstvo
  2. Historical World Atlas. With the commendation of the Royal Geographical Society. Carthographia, Budapest, Hungary, 2005. ISBN 963-352-002-9CM
  3. Večina Madžarov je prestopila v krščanstvo v 10. stoletju. Prvi ogrski kralj Štefan je prevzel zahodno krščanstvo. Do 16. stoletja je bila Ogrska katoliška, a se je kmalu tudi tu pričel širiti protestantizem.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Kristó Gyula, Barta János, Gergely Jenő. Magyarország története előidőktől 2000-ig (Zgodovina Ogrske od prazgodovine do leta 2000). Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, str. 687, 37, 113. ISBN 963-9252-56-5.
  5. Stickel, Gerhard (1. januar 2010). National, regional and minority languages in Europe: contributions to the annual conference 2009 of EFNIL in Dublin. Peter Lang – via Google Books.
  6. Hungary - history – geography.
  7. Leslie Konnyu. "Hungarians in the United States: an immigration study". American Hungarian Review, 1967: 4.
  8. László Kósa, István Soós. A companion to Hungarian studies. Akadémiai Kiadó, 1999, str. 16.
  9. Hungary: St. Stephen's Day - office Holidays.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search