Perspektiva (likovna umetnost)

Zunanji video

Linear Perspective: Brunelleschi's Experiment, Smarthistory[1]

How One-Point Linear Perspective Works, Smarthistory[2]

Empire of the Eye: The Magic of Illusion: The Trinity-Masaccio, Part 2, National Gallery of Art[3]

Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir). Dve najbolj značilni značilnosti perspektive sta, da so predmeti manjši, ko se njihova razdalja od opazovalca povečuje; in da so podvrženi skrajšanju, kar pomeni, da so razsežnosti objekta vzdolž vidnega polja krajše od njenih razsežnosti po vidnem polju.

Italijanski renesančni slikarji in arhitekti, med njimi Filippo Brunelleschi, Masaccio, Paolo Uccello, Piero della Francesca in Luca Pacioli so proučevali linearno perspektivo, pisali razprave o njej in jo vključevali v svoja umetniška dela, s čimer so prispevali k matematiki umetnosti.

Zgodovinski načini prikazovanja perspektive v umetnosti so:

1. ↑ »Linear Perspective: Brunelleschi's Experiment«. Smarthistory at Khan Academy. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2013. Pridobljeno 12. maja 2013.
2. ↑ »How One-Point Linear Perspective Works«. Smarthistory at Khan Academy. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2013. Pridobljeno 12. maja 2013.
3. ↑ »Empire of the Eye: The Magic of Illusion: The Trinity-Masaccio, Part 2«. National Gallery of Art at ArtBabble. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2013. Pridobljeno 12. maja 2013.