Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu

Kip krščanskega mučenca na katedrali v Milanu.

Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega.

Preganjanje je močno vplivalo na razvoj krščanske liturgije, cerkvene organizacije in mentalitete same vere. Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija.

Obdobje preganjanja je moč razdeliti na zgodnje obdobje do Decijevega preganjanja 250/251, ko je prihajalo do ad hoc nasilnih izgredov, katerih tarče so bile vse verske manjšine, ne le krščanstvo, in na pozno obdobje od Decija do Milanskega edikta 313 n. št., ko je prišlo do načrtnega in od države organiziranega preganjanja celotne krščanske skupnosti z namenom izkorenitve vere.


© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search