Prostozidarstvo

Članek ne navaja nobenega vira. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi zanesljivimi viri. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. (mesec ni naveden)

Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. Prosimo, pomagaj zagotoviti, da so sporni podatki podprti z zanesljivimi viri. Glej ustrezno razpravo na pogovorni strani.

Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo. Člani tega društva se združujejo v posameznih enotah - ložah, in si delijo podobne ideale moralne in metafizične narave.

Pojavljajo se različna tolmačenja o opredeljenosti te organizacije (k čemur pripomore dejstvo, da obstaja več Prostozidarskih organizacij oz. struj) tako do religije, kot do drugih nazorskih vprašanj. Okoliščine, v katerih delujejo posamezne lože držav sveta lahko narekujejo določene odklone od globalne prostozidarske miselnosti (kar je v veliki meri odvisno tudi od "veje" ali struje prostozidarstva), ki v osnovi sloni na subjektivnosti in misticizmu, zato je težko v celosti podati njegovo stvarno podobo.

Mehanizem prostozidarstva načeloma temelji na skrivnostih, čeprav so edine moderne skrivnosti metode prepoznavanja - zato tudi člani lož, ki so povečini organizirane tajno (z izjemami, kot so ZDA in Združeno kraljestvo) svojega članstva v bratovščini po večini ne razkrivajo, nekateri zunanji opazovalci pa so tudi mnenja, da člani niso popolnoma poučeni o njihovem delovanju. Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in legend o nastanku te organizacije. Uradno je Združena Velika Loža Anglije nastala leta 1717 v Londonu, z združitvijo dveh predhodnih velikih lož ("Antients" in "Moderns"), mnogi pa postavljajo datume začetka (Prosto)zidarskih zvez tudi v predcivilizacijska obdobja. Uradna zgodovina Prostozidarstva pravi, da se je prostozidarstvo razvilo iz cehovskih lož zidarjev in gradbenikov v srednjem veku, katerih organizacija in rituali naj bi izhajali iz časov gradnje prvega (Salomonovega) templja v Izraelu.

V globalnem smislu v prostozidarstvu ni vrhovne avtoritete, ki bi za vse lože in ob vsakem času predpisovala obvezen nauk. Sorodnosti med ložami se kažejo v interpretaciji simbolov, ki so ključnega pomena v njihovem delovanju. Pravi cilji in nameni so po mnenju nekaterih poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo. Zaradi takega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti, ki ji »nevidna roka, ki povsod plete mreže« ni pogodu.

O prostozidarstvu kot pojavu, ki privlači in odbija duhove, pišejo mnogi pisci. Objektivnost tovrstne literature je večinoma vprašljiva, saj sam ustroj organizacije preprečuje nepristranskost oziroma točnost podatkov. Bratje skrivnosti ne bodo izdali, nečlani pa težko objektivno pišejo o organizaciji v katero niso vključeni; po drugi strani pa člani na svoje dejavnosti in svet gledajo skozi pogled prostozidarstva.