Rusini

Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: neslovenska in polslovenska prečrkovanja ciriličnih imen. Prosimo, pomagajte nam ga izboljšati. (mesec ni naveden)

Rusini

Zastava Rutenije Grb Rutenije
Regije z večjim številom pripadnikov
Slovaška	33.482[1]
Srbija	14.246[2]
Ukrajina	vsaj 10.183[3]
Združene države Amerike	8.934[4]
Madžarska	3.882[5]
Hrvaška	2.879[6]
Češka	1.109[7]
Poljska	638–10.531[8]
Romunija	vsaj 200[9] [10][11]
Jeziki
Rusinščina · Ukrajinščina · Slovaščina · Romunščina
Religija
Grška katoliška Cerkev, Pravoslavna cerkev
Sorodne etnične skupine
Ukrajinci · Slovaki · Bojki Hučuli · Lemki

Rusini <rusíni> (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.

Rusini so potomci Rutencev, ki niso prevzeli etnonima »Ukrajinci« v zgodnjem 20. stoletju. Predstavljanje pod imenom Rusin(-ka, ž) v različnih državah ni bilo priznano in je v nekaterih primerih celo prepovedano. Večinoma se med Rusine priznava Karpato-Rusine, Karpato-Rutence oziroma Karpatske Rutene iz Karpatske Rutenije, regije zahodne Ukrajine, severovzhodne Slovaške in jugovzhodne Poljske.^[12]

Rusini so bili vedno pod oblastjo večjih sosednjih narodov in njihovih državnih tvorb, kot so Madžarska, Češkoslovaška, Slovaška, Poljska, Sovjetska zveza, Ukrajina in Rusija. V primerjavi z modernim ukrajinskim nacionalnim gibanjem, ki združuje zahodne Ukrajince s preostankom Ukrajine, se je rusinsko narodno gibanje izražalo v dveh oblikah. Prva obravnava Rusine kot poseben vzhodnoslovanski narod, druga pa temelji na konceptu rusinske bratske unije z Rusi.

Dandanes Rusine kot svojo etnično manjšino uradno priznavajo Slovaška, Poljska, Madžarska, Češka, Srbija in Hrvaška. Leta 2007 so bili Karpato-Rusini kot obstoječa entiteta v Ukrajini priznani zaradi uspešnega delovanja Zakarpatskega regionalnega zborovanja, leta 2012 pa je rusinščina v nekaterih delih ukrajinske države dobila status uradnega jezika. Večina modernih Rusinov, ki se identificirajo s tem imenom, sicer živi izven meja Ukrajine.

Od približno 1,2 miljona ljudi rusinskih korenin^[12] se le približno 90.000 ljudi uradno identificira kot Rusini. Vzroki za to so med drugim, da nekatere države pri pridobitvi statističnih podatkov v rubrikah o narodnosti ne omogočajo vpis rusinske nacionalnosti, še posebej to velja za Ukrajino.^[13] Tudi etnično klasifikacijsko razločevanje Rusinov od Rusov, Ukrajincev, Belorusov ali zahodnoislovanskih narodov, npr. Poljakov ^[14] je še danes ponekod politično kontroverzno. ^[15][16][17] Večina ukrajinskih akademikov uvršča Rusine v etnično podskupino ukrajinskega naroda^[18][19] , kar zavračajo nekateri rusinski ^[20] pa tudi večina čeških, slovaških, kanadskih in ameriških znanstvenikov. Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva iz leta 2001 približno tretjina Rusinov v Ukrajini govori ukrajinski jezik, medtem ko ostali kot materni jezik uporabljajo in navajajo rusinščino.^[21]

1. ↑ »Permanently resident population by nationality and by regions and districts« (PDF) (v slovaščini). Statistical Office of the Slovak Republic. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. aprila 2012.
2. ↑ Становништво према националној припадности [Population by ethnicity]. Serbian Republic Institute of Statistics (v srbščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2017. Pridobljeno 4. novembra 2016.
3. ↑ Чисельність осіб окремих етнографічних груп украінського етносу та їх рідна мова [Number of persons individual ethnographic groups of the Ukrainian ethnicity and their native language]. ukrcensus.gov.ua (v ukrajinščini). 2001. Pridobljeno 4. marca 2016. Карта говорiв украïнськоï мови, 10.10.2008; Энциклопедический словарь: В 86 томах с иллюстрациями и дополнительными материалами. Edited by Андреевский, И.Е. − Арсеньев, К.К. − Петрушевский, Ф.Ф. − Шевяков, В.Т., s.v. Русины. Online version. Вологда, Russia: Вологодская областная универсальная научная библиотека, 2001 (1890−1907), 10.10.2008; Ethnologue: Languages of the World. Edited by Gordon, Raymond G., Jr., s.v. Rusyn. Fifteenth edition. Online version. Dallas, Texas, U.S.A.: SIL International, 2008 (2005), 10.10.2008; Eurominority: Peoples in search of freedom. Edited by Bodlore-Penlaez, Mikael, s.v. Ruthenians. Quimper, France: Organization for the European Minorities, 1999–2008 Arhivirano 2011-07-20 na Wayback Machine., 10.10.2008.
4. ↑ »Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported, 2010 American Community Survey, 1-Year Estimates«. United States Census Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2015. Pridobljeno 30. novembra 2012.
5. ↑ Population by nationality, mother tongue, language spoken with family members or friends and affinity with nationalities’ cultural values - official 2011 census data
6. ↑ »STANOVNIŠTVO PREMA NARODNOSTI, PO GRADOVIMA/OPĆINAMA, POPIS 2001« [Population by ethnicity in cities and municipalities, 2001 Census] (v hrvaščini). Državni inštitut za statistiko Republike Hrvaške.
7. ↑ »Rusínská národnostní menšina«. Pridobljeno 18. marca 2015.
8. ↑ »Ludność. Stan i struktura demograficzno społeczna« [State and structure of the social demographics of the population] (PDF). Central Statistical Office of Poland (v poljščini). 2013. str. 91. Pridobljeno 14. aprila 2013.
9. ↑ Moser, Michael (2016). »"Rusyn"«. V Kamusella, Tomasz; Nomachi, Motoki; Gibson, Catherine (ur.). The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders (v angleščini). Basingstoke UK: Palgrave Macmillan. str. 132.
10. ↑ »Populaţia după etnie« (PDF) (v romunščini). Institutul Naţional de Statistică. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
11. ↑ »Date naţionale« (v romunščini). Erdélyi Magyar Adatbank. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2011.
12. ↑ ^{12,0 12,1} Magocsi, Paul (1995). »The Rusyn Question«. Political Thought. 2–3 (6).
13. ↑ »Законодавство України не дозволяє визнати русинів Закарпаття окремою національністю«. Pridobljeno 18. marca 2015.
14. ↑ In 2011 census, page 273, the number of 183 persons speaking at home Lemkos, described themselves as Polish, and 1488 as Lemkos and Poles, while 4609 as Lemkos and non-Poles.
15. ↑ Professor Ivan Pop: Encyclopedia of Subcarpathian Ruthenia(Encyclopedija Podkarpatskoj Rusi). Uzhhorod, 2000. With support from Carpatho-Russian ethnic research center in the USA ISBN 9667838234
16. ↑ Paul Robert Magocsi, Encyclopedia of Rusyn History and Culture . University of Toronto Press, June 2002. ISBN 978-0-8020-3566-0
17. ↑ Tom Trier (1998), Inter-Ethnic Relations in Transcarpathian Ukraine
18. ↑ Wilson, Andrew (2000), The Ukrainians: Unexpected Nation, New Haven: Yale University Press. ISBN 0-300-08355-6.
19. ↑ Taras Kuzio (2005), "The Rusyn Question in Ukraine: Sorting Out Fact from Fiction" Arhivirano 2009-03-27 na Wayback Machine., Canadian Review of Studies in Nationalism, XXXII
20. ↑ Trochanowski, Piotr (14. januar 1992). »Lemkowszczyzna przebudzona« [Lemkivshchyna Awakened]. Gazeta Wyborcza (Krakowski dodatek) (v poljščini). Cracow. str. 2.
21. ↑ »Number of persons of individual ethnic groups other than those of Ukrainian ethnicity and their native language« Чисельність осіб окремих етнографічних груп украінського етносу та їх рідна мова [Number of persons of individual ethnic groups other than those of Ukrainian ethnicity and their native language] (v ukrajinščini). State Committee for Statistics of Ukraine: 2001 Census. Pridobljeno 18. marca 2015.