Sadra

Sadra
Puščavska roža, dolga 47 cm
Splošno
Kategorija	VI. razred: Sulfatni minerali
Kemijska formula	CaSO4·2H2O
Lastnosti
Barva	brezbarvna do bela; če vsebuje nečistoče, je lahko rumena, svetlo rjava, modra, rožnata, rjava, rdečerjava ali siva
Kristalni habit	masiven, sploščen, raztegnjeni, praviloma prizmatični kristali
Kristalni sistem	monoklinska prizmatična 2/m
Dvojčičenje	zelo pogosto na {110}
Razkolnost	popolna na {010}, različna na {100}
Lom	školjkast na {100}, vzporedno cepljenje po [001]
Trdota	1,5 - 2
Sijaj	steklast do svilen, bisern ali voščen
Barva črte	bela
Prozornost	prozona do prosojna
Specifična teža	2,31 - 2,33
Optične lastnosti	dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,519 - 1,521 nβ = 1,522 - 1,523 nγ = 1,529 - 1,530
Dvolomnost	δ = 0,010
Pleohroizem	brez
Kot 2V	58°
Taljivost	3
Topnost	vroča razredčena HCl
Sklici	[1][2]
Glavne vrste
Satin spar	biserna vlaknata snov
selenit	prozorni listasti kristali
alabaster	drobnozrnat, rahlo obarvan

Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO₄·2H₂O. V naravi je zelo razširjena. Po navadi je bele barve, lahko pa je zaradi primesi tudi različno obarvana. Pogosta spremljajoča minerala sta halit in anhidrit. Drobnozrnata bela sadra se imenuje alabaster. Pri temperaturi 45-135 °C izgubi dve tretjini kristalne vode in preide v polhidrat (CaSO₄·0.5H₂O), bolj znan kot mavec. Sadra je mehek in zelo dobro razkolen mineral.

1. ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/gypsum.pdf Handbook of Mineralogy
2. ↑ http://www.mindat.org/min-1784.html Mindat