Shizofrenija

Shizofrenija
Vezenina osebe z diagnozo shizofrenije
Specialnost	psihiatrija, klinična psihologija
Simptomi	psihoza, kognitivna disfunkcija, bolezen, halucinacija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10	F20
MKB-9	295
OMIM	181500
DiseasesDB	11890
MedlinePlus	000928
eMedicine	med/2072 emerg/520
MeSH	F03.700.750

Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.^[1] Pogosti simptomi so med drugim neurejenost misli in blodnje (na primer preganjalne oziroma paranoidne), prisluhi, otopela čustva in pomanjkanje motivacije. Shizofrenija povzroča velike družbene in zaposlitvene težave. Simptomi se navadno pojavijo v zgodnji odrasli dobi, s splošno pojavnostjo 0,3−0,7 %.^[2] Diagnoza temelji na opaženem vedenju in pripovedi osebe.

Dejavniki, ki prispevajo k nastanku shizofrenije, so dedni vzroki, zgodnje okolje ter psihološki in socialni procesi. Nekatere snovi (zdravila, droge) povzročajo simptome ali jih poslabšajo. Zaradi številnih možnih kombinacij simptomov so razpravljali, ali gre pri diagnozi za eno samo motnjo ali pa za spekter sindromov. Kljub izvoru naziva iz grških korenov »skhizein«, razdeliti in »phrēn«, razum pri shizofreniji ne gre za »razcepljeno« ali »multiplo osebnost«, kot javnost motnjo pogosto napačno razume.^[3] Nasprotno, izraz pomeni »razcep mentalnih funkcij«, ki ga znaki motnje kažejo.^[4]

Temelj zdravljenja shizofrenije so antipsihotična zdravila, ki predvsem zmanjšujejo dejavnost dopaminskih receptorjev. Pomembno dopolnilo zdravljenja sta tudi psihoterapija ter poklicna in socialna rehabilitacija. V hujših primerih − ko gre za ogrožanje sebe in drugih − je lahko nujna neprostovoljna hospitalizacija, vendar je bolnišnično zdravljenje zdaj krajše in manj pogosto, kot je bilo nekdaj.^[5]

Motnja v prvi vrsti vpliva na sposobnost mišljenja, vendar običajno prispeva tudi h kroničnim vedenjskim in čustvenim težavam. Osebe s shizofrenijo imajo pogosto motnje, kot so depresija in anksiozne motnje. Življenjska pojavnost za motnje zaradi zlorabe drog je skoraj 50 %.^[6] Socialne težave, kot so dolgotrajna brezposelnost, revščina in brezdomstvo, so pogoste. Povprečna pričakovana življenjska doba je pri osebah s to duševno motnjo od 12 do 15 let krajša kot pri osebah brez nje. To je posledica povečanih zdravstvenih težav in zvišane verjetnosti za samomor (okoli 5 %).^[2][7]

1. ↑ "Schizophrenia" Concise Medical Dictionary. Oxford University Press, 2010. Oxford Reference Online, prepaid subscription.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Lancet09, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani BMJ07, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
4. ↑ Baucum, Don (2006). Psychology (2. izd.). Hauppauge, N.Y.: Barron's. str. 182. ISBN 9780764134210.
5. ↑ Becker T; Kilian R (2006). »Psychiatric services for people with severe mental illness across western Europe: what can be generalized from current knowledge about differences in provision, costs and outcomes of mental health care?«. Acta Psychiatrica Scandinavica Supplement. 113 (429): 9–16. doi:10.1111/j.1600-0447.2005.00711.x. PMID 16445476.
6. ↑ Buckley PF; Miller BJ; Lehrer DS; Castle DJ (Marec 2009). »Psychiatric comorbidities and schizophrenia«. Schizophr Bull. 35 (2): 383–402. doi:10.1093/schbul/sbn135. PMC 2659306. PMID 19011234.
7. ↑ Hor K; Taylor M (november 2010). »Suicide and schizophrenia: a systematic review of rates and risk factors«. Journal of psychopharmacology (Oxford, England). 24 (4 Suppl): 81–90. doi:10.1177/1359786810385490. PMID 20923923.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)