Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik Союз Советских Социалистических Республик¹ Sojuz Sovetskih Socialističeskih Respublik
1922–1991
Zastava Grb
Geslo: Пролетарии всех стран, соединяйтесь! (Translit.: Proletarii vseh stran, soedinjajtes'!) Prevod: Proletarci vseh dežel, združite se!
Himna: Internacionala (1922–1944) Himna Sovjetske zveze (1944–1991)
Status	Federacija
Glavno mesto	Moskva 55°45′N, 37°38′E
Skupni jeziki	ruščina (de facto), 14 ostalih uradnih jezikov
Vlada	Socialistična republika
Predsednik
• 1922–1924	Vladimir Lenin (prvi)
• 1985–1991	Mihail Gorbačov (zadnji)
Premier
• 1923–1924	Vladimir Lenin (prvi)
• 1991	Ivan Silajev (zadnji)
Zgodovina
• oktobrska revolucija	7. november 1917
• ustanovitev	30. december 1922 1922
• zmaga nad Nemčijo	9. maj 1945
• Sputnik 1	4. oktober 1957
• avgustovski puč leta 1991	19. avgust 1991
• ukinitev	1991
• razpad	1. januar 1992
Površina
1991	22402200 km2
Prebivalstvo
• 1991	293047571
Valuta	rubelj (SUR)
Časovni pas	UTC +2 do +13
Klicna koda	7
Internetna domena	.su
Predhodnice Naslednice Ruska SFSR Transkavkazijska SFSR Ukrajinska SSR Beloruska SSR Rusija Belorusija Ukrajina Moldavija Gruzija Armenija Azerbajdžan Kazahstan Uzbekistan Turkmenistan Kirgizistan Tadžikistan Estonija Litva Latvija

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991. Ime »sovjetska« je prevzela od že ustanovljenih »sovjetskih« republik na njenem ozemlju oz. ozemlju nekdanjega ruskega imperija, ki so imele za svoj »demokratični« temelj sovjete (svete) delavskih, kmečkih in vojaških deputatov (delegatov/odposlancev). Institucija »sovjetov« različnih ravni kot zakonodajnih organov je postala formalnopravni temelj legitimnosti oblasti v Sovjetski Rusiji oz. Sovjetski zvezi, sprva v obliki kongresov sovjetov, ki so jih volili nižji sovjeti, ti pa izvršilne odbore/komiteje sovjetov po upravnih in federalnih enotah, po »stalinski« ustavi, sprejeti leta 1936, pa se je z neposrednimi volitvami sovjetov vseh ravni ureditev približala parlamentarnemu sistemu, s to razliko, da je imela večino deputatov v njih edina dovoljena politična stranka, Komunistična partija Sovjetske zveze, ki je narekovala politično ureditev države in zagotavljala tudi njeno centralizirano upravljanje, kar se je odražalo v njeni asimetrični organiziranosti (za razliko od državnih organov), saj je bil njen centralni komite v Moskvi neposredno nadrejen tako republiškim centralnim komitejem na periferiji SZ, kot tudi regionalnim partijskim organizacijam na ozemlju Ruske federacije.

Seznam članic Sovjetske zveze se je s časom spreminjal oz. večinoma večal do leta 1940, ko jo je sestavljalo 16 »zveznih« republik; od leta 1956 pa samo še 15 sovjetskih socialističnih republik (SSR). Ruska federacija (s kratico RSFSR) je bila v ZSSR daleč največja članica oz. republika in je prevladovala v skoraj vseh pogledih: po geografskem položaju, površini, prebivalstvu, gospodarstvu in političnem vplivu. Spreminjal (v glavnem večal) se je tudi obseg ozemlja Sovjetske zveze in je tik pred oz. po drugi svetovni vojni približno sovpadal z ozemljem carske Rusije brez Poljske in Finske.

Čeprav je bila Sovjetska zveza organizirana kot zveza držav oziroma republik, so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, dejansko omejene bolj ali manj le na kulturno oziroma folklorno sfero, saj je ruski jezik absolutno prevladoval v večini sfer javnega življenja na ozemlju celotne države.