Tridesetletna vojna

Tridesetletna vojna
Del evropskih verskih vojn F
Jacques Callot (1632): Veliki bede vojne
Datum 23. maj 1618 – 15. maj 1648 (29 let, 11 mesecev, 3 tedne in 1 dan) Prizorišče Srednja Evropa Izid Westfalski mir Protestantski vladarji dovolijo nadaljevanje verske prakse Upad vpliva katoliške cerkve v severni Evropi (vendar ne samo to)[3] Izkoreninjenje protestantstva v habsburških deželah[4] Okrnjena nadoblast Habsburžanov Špansko priznanje Republike Nizozemske Nizozemsko priznanje španske suverenosti v Južni Nizozemski in Luksemburgu Vzpon Francoskega kraljestva Vzpon Švedskega cesarstva Upadanje fevdalizma v kontinentalni Evropi[5] Nadaljevanje decentralizacije Svetega rimskega cesarstva Francosko-španska vojna (1635-1659) Opustošenje in pomor prebivalstva v Srednji Evropi
Udeleženci
Protihabsburške države in zavezniki: Dežele češke krone (do 1620) Palatinat (do1632) Kneževina Savoja (1618-1619) Transilvanija (do 1621)[1] Nizozemska republika (od 1619) Danska-Norveška (1625-1629) Angleško kraljestvo (1625-1630) Hesse-Kassel (od 1629) Švedska (od 1630) Saška (1630-1635) Brandenburg-Prusija 1631-1635) Brunswick-Lüneburg (od 1634) Francija (od 1635) Zavezniki: Osmansko cesarstvo Rusko carstvo	Habsburške države in zavezniki: Sveto rimsko cesarstvo Katoliška zveza Avstrija Španski imperij Ogrsko kraljestvo[2] Danska-Norveška (1643-1645) Zavezniki: Poljsko kraljestvo Zaporoški kozaki
Poveljniki in vodje
Gustav II. Adolf  † Axel Oxenstierna Johan Banér Lennart Torstensson Gustav Horn Karl Gustav Wrangel Karel X. Gustav James Spens Aleksander Leslie James Hamilton Ludvik XIII. Francoski Ana Avstrijska Kardinal Richelieu Kardinal Mazarin Marquis de Feuquieres  † Henri Condéjski Antoine III Gramontski Gaspard III. Colignyjski Ludvik II. Condéjski { Urbain de Maillé-Brézéjski Henrik Turenneski John Hepburn  † Friderik V. Palatinatski Jindřich Matyáš Thurn Kristijan I. Anhalt-Bernburški Kristijan IV. Danski Robert Maxwell Robert Monro Bernard Saško-Weimarski Ivan Georg I. Saški Ivan Georg Arnim-Boitzenburški Maurice Nassauski Piet Pieterszoon Hein Viljem Nassauski Friderik Hendrik Oranjski Maarten Tromp Ernst Kazimir Hendrik Kazimir I. Horacij Vere Viljem Brog Sir Robert Henderson Jakob VI. in I. Karel I. Angleški Jurij Villiers  † Gabrijel Bethlen Peter Ernst ansfeldski Kristijan Brunswiški Mihail Borisovič Šein Ohrili Husein paša	Matija Ferdinand II. Ferdinand III. Albrecht von Wallenstein (usmrčen) Johann T’Serclaes, grof Tilly  † Karel Bonaventure Longuevalski  † Ottavio Piccolomini Franc von Mercy  † Johann von Werth Gottfried Heinrich  † Raimondo Montecuccoli Peter Melander von Holzappel  † Leopold Viljem Avstrijski Filip III. Španski Filip IV. Španski Gaspar de Guzmán Gonzalo Fernández de Córdoba Ambrosio Spinola  † Carlos Coloma Gómez Suárez de Figueroa Francisco de Melo Kardinak Ferdinand Avstrijski Fadrique de Toledo Diego Felipez de Guzmán Owen Roe O'Neill Matija Gallas Maksimiljan I. Bavarski Karel IV. Lorrainski Sigismund III. Poljski Ivan Sirko
Moč
• 149.000 Švedov (1632) • 135.000 Dancev (1625) • 120.000 Francozov (1635)[6] • 77.000 Nizozemcev (1629)[7] • 6.000 Transilvancev[8] • 60.000 osmanskih konjenikov (kot podpora Friderika V.) • druge manjše enote	• več kot 150.000 cesarskih vojakov (1635) • do 300.000 Špancev[9] • okoli 20.000 ogrskih in hrvaških vojakov in konjenikov[10] • druge manjše enote
Žrtve in izgube
110.000 Švedov[11] 50.000–60.000[12] 1.835 ladij (1626–1634)[13] 300.000 (vključno z žrtvami 1648–1659 po Westphalskem miru)[11]	118.000 cesarstvo[11] 80.000–100.000[12] 100 vojnih ladij in 20.000 članov posadk (1638–1640)
Total: 8.000.000 mtrvih[14]

Tridesetletna vojna, vojna v letih 1618–1648 na področju Svetega rimskega cesarstva, vključene pa so bile tudi druge sile. Izbruhnila je zaradi nasprotij med protestanti in katoličani in prerasla v spor med cesarjem in državnimi stanovi ter se končala kot boj za prevlado v cesarstvu. Leta 1630 je že kazalo, da se bo vojna končala, vendar se je vanjo vključila tudi Švedska in jo tako podaljšala še za nadaljnjih 18 let.

Vojna se je začela na Češkem, ko so češki protestanti skozi okno vrgli cesarjeve svetovalce (dogodek je dobil ime Praška defenestracija), odstavili radikalno katoliškega kralja Ferdinanda II. in izvolili za novega češkega kralja protestantskega kneza Renskega palatinata Friderika V. Ferdinand II. je leta 1620 protestantom vrnil udarec (leta 1619 je postal nemški cesar in tako nadomestil izgubljeno moč in oblast), ko je v znani bitki na Beli gori porazil češko vojsko. S to zmago je Ferdinand II. vrnil habsburške dedne dežele pod oblast Katoliške cerkve.

Po začetku na Češkem se je vojna nadaljevala v Palatinatu in se razširila vse do Baltika. Habsburška grožnja je pritegnila k obrambi protestantizma druge protestantske države, Dansko, Nizozemsko, Švedsko in tudi katoliško Francijo. Vojna se je selila nazaj proti jugu vse do Bavarske in potem spet proti severu; do onemoglosti se je vlekla vse do leta 1648, ko se je končala s podpisom Vestfalskega miru. Prišlo je do nekaterih ozemeljskih sprememb, Švica in Nizozemska sta postali neodvisni in bili izločeni iz Svetega rimskega cesarstva. Za nekatere je bila morda še najbolj pomembna posledica vojne, da je protestantizem v Nemčiji postal uradno priznana vera.

1. ↑ Ágnes Várkonyi. Age of the Reforms. Magyar Könyvklub publisher, 1999. ISBN 963-547-070-3.
2. ↑ Ervin Liptai. Military history of Hungary. Zrínyi Military Publisher, 1985. ISBN 9633263379
3. ↑ The Consequences and Effects of the Thirty Years War Arhivirano 2016-06-05 na Wayback Machine. Kasnejše delitve v Evropi so ustvarile sliko, dokaj podobne sedanjemu stanju: katoliška področja na jugu in luteranska na severu. Še bolj pomemben je bil padec centralne oblasti katolške cerkve.
4. ↑ Do leta 1648 je bilo protestantstvo popolnoma izkoreninjeno na ozemljih sedanje Avstrije in Češke in delno na ozemljih Madžarske, Slovaške, vzhodne Šlezije, Slovenije, Hrvaške in Srbije.
5. ↑ Helmolt, Hans Ferdinand (1903). The World's History: Western Europe to 1800. W. Heinemann. str. 573. ISBN 978-0-217-96566-8.
6. ↑ Johnson, Curt. »The French Army of the Thirty Years' War: Introduction and Maison du Roi«. Xenophon Group. Early Modern Warfare Society. Pridobljeno 11. januarja 2018.
7. ↑ page 54 Rennoldson, Neil. »Review Article: Spain and the Netherlands in the 17th Century« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 7. oktobra 2014. When the Dutch army was increased to 77.000 in 1629 during the threatened Spanish invasion... Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine.
8. ↑ "Gabriel Bethlen's army numbered 5,000 Hungarian pikemen and 1,000 German mercenary, with the anti-Habsburg Hungarian rebels numbered together approx. 35,000 men." László Markó: The Great Honors of the Hungarian State (A Magyar Állam Főméltóságai), Magyar Könyvklub 2000. ISBN 963-547-085-1
9. ↑ Trueman, C. N. »Military developments in the Thirty Years War«. Pridobljeno 16. julija 2017.
10. ↑ László Markó: The Great Honors of the Hungarian State (A Magyar Állam Főméltóságai), Magyar Könyvklub 2000. ISBN 963-547-085-1
11. ↑ ^{11,0 11,1 11,2} Clodfelter, Micheal (2017). Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015. McFarland. str. 40. ISBN 978-0786474707.
12. ↑ ^{12,0 12,1} »Victimario Histórico Militar«.
13. ↑ Spain, 1469-1714: A Society of Conflict. Routledge. 2014. str. 193.
14. ↑ Wilson, P. (2009). Europe's Tragedy: A History of the Thirty Years War. London: Penguin. str. 4. ISBN 978-0-7139-9592-3.