BRICS

BRICS

Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika
Vodje BRICS-ov, od leve proti desni: Ši Džinping, Vladimir Putin, Jair Bolsonaro, Narendra Modi in Cyril Ramaphosa
Trenutni člani Države članice in ključni voditelji:  Brazilija Predsednik Lula da Silva  Rusija Predsednik Vladimir Putin  Indija Ministrski predsednik Narendra Modi  Ljudska republika Kitajska (gostiteljica 2022) Predsednik Ši Džinping[note 1]  Južna Afrika Predsednik Cyril Ramaphosa
Okrajšava	BRICS
Poimenovana po	začetnice držav članic
Predhodnik	BRIC
Nastanek	September 2006 (September 2006) (61. zasedanje UNGA) Prvi vrh BRICS: 16. junij 2009 (16. junij 2009)
Ustanovitelj	61. zasedanje UNGA: Celso Amorim Sergej Lavrov Pranab Mukherjee Li Džaošing Vladimir Putin 1st BRIC summit: Lula da Silva Dimitrij Medvedjev Manmohan Singh Hu Džintao
Kraj ustanovitve	sedež OZN, NYC (61. zasedanje UNGA) Jekaterinburg (1. vrh BRIC)
Tip	medvladna organizacija
Namen	politika
Sedež	BRICS Tower
Kraj	Šanghaj, China
Področja	mednarodni odnosi
Članice (2024)	10
Financiranje	Države članice
Nekdaj imenovana	BRIC

BRICS [bríks] je mednarodno gospodarsko združenje, ki je sprva združevalo Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko, od 1. januarja 2024 pa tudi Egipt, Etiopijo, Iran in Združene Arabske Emirate.^[1] Od leta 2009 se vlade držav BRICS vsako leto srečujejo na uradnih vrhunskih srečanjih. Zadnji 14. vrh BRICS-ov je 24. julija 2022 dejansko gostila Kitajska.

Pred vključitvijo Južne Afrike leta 2010 so bile prvotno v skupino združene v "BRIC" le štiri države.^[2] BRICS-i znašajo 39.746.220 km², skupno število prebivalcev pa je ocenjeno na približno 3,21 milijarde,^[3] ali približno 26,7 % svetovnega kopnega in 41,5 % svetovnega prebivalstva. Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so med desetimi največjimi državami na svetu po številu prebivalcev, površini in BDP.

Teh pet držav, članic skupine G20, je imelo leta 2022 skupni nominalni BDP v višini 26,6 bilijonov USD, kar je približno 26,2 % svetovnega bruto proizvoda, skupni BDP (PPP) v višini približno 51,99 bilijonov USD (32,1 % svetovnega BDP PPP) in približno 4,46 bilijonov USD skupnih deviznih rezerv (stanje leta 2018).^[4][5] Države BRICS so bile deležne tako pohval kot kritik številnih komentatorjev.^[6][7][8] Dvostranski odnosi med državami BRICS-ov temeljijo predvsem na nevmešavanju, enakosti in vzajemni koristi.^[9]

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}} (glej stran pomoči).

1. ↑ Sharma, Shweta (24. avgust 2023). »Brics countries agree major expansion as six countries invited to join«. The Independent (v angleščini). Pridobljeno 24. avgusta 2023.
2. ↑ "New era as South Africa joins BRICS" Arhivirano 18.4.2011, na Wayback Machine.. SouthAfrica.info. 11.4.2010. Retrieved 2.12.2012.
3. ↑ »Total Population – Both Sexes«. World Population Prospects, the 2019 Revision. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, Population Estimates and Projections Section. Junij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 17. junija 2019.
4. ↑ »Report for Selected Countries and Subjects«. IMF (v angleščini). Pridobljeno 19. oktobra 2022.
5. ↑ "Amid BRICS' rise and 'Arab Spring', a new global order forms" Arhivirano 20.10.2011, na Wayback Machine.. The Christian Science Monitor. 18.10.2011. Retrieved 20.10.2011.
6. ↑ »Brics a force for world peace, says China«. 4=Business Day. 8. avgust 2012. Arhivirano iz spletišča dne 22. aprila 2013. Pridobljeno 9. novembra 2013.
7. ↑ Khadija Patel (3. april 2012). »Brics summit exposes the high wall between India and China«. Daily Maverick. Arhivirano iz prvotnega dne 2. aprila 2012. Pridobljeno 10. julija 2013 – prek Asia Times.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
8. ↑ »BRICS – India is the biggest loser«. USINPAC. 18. april 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2013. Pridobljeno 17. junija 2013.
9. ↑ Gutemberg Pacheco Lopes Junior. »The Sino-Brazilian Principles in a Latin American and BRICS Context: The Case for Comparative Public Budgeting Legal Research; Wisconsin International Law Journal; 13.5.2015«. University of Wisconsin Law School. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2021. Pridobljeno 7. septembra 2016.