Berlin

Berlin
glavno mesto, deženo središče in občina
reka Spree, Muzejski otok in Berlinski TV stolp v sredini Berlinski steber zmage Palača Charlottenburg Rdeča mestna hiša Brandenburška vrata Reichstag Berlinska stolnica Potsdamski trg
Zastava Grb
Berlin
Koordinati: 52°31′12″N 13°24′18″E / 52.52000°N 13.40500°E / 52.52000; 13.40500
Država	Nemčija
Dežela	Berlin
Upravljanje
• Telo	Abgeordnetenhaus Berlin
• Župan	Kai Wegner (CDU)
Površina [1]
• mesto / dežela	891,3 km2
• Urbano	3.743 km2
• Metropolitansko obm.	30.546 km2
Nadm. višina	34 m
Prebivalstvo  (2021)
• mesto / dežela	3.850.809
• Gostota	4.126 preb./km2
• Urbano [2]	4.890.363
• Urbana gostota	1.195 preb,/km2
• Metropolitansko obm. [3]	6.144.600
• Metropolitanska gostota	201 preb./km2
Demonimi	Berlinčan/ka
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
Omrežna skupina	030
Geocode	NUTS Region: DE3
Koda ISO 3166	DE-BE
Avtomobilska oznaka	B
BDP	€179,4 mrd (2022)[4]
GRP per capita	€46.588 (2022)
HDI (2019)	0,964[5] very high · 2nd of 16
Spletna stran	[berlin.de berlin.de]

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev^[6] (urbano območje šteje 4,4 milijone^[2][7]) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi.

Mesto leži ob rekah Spree, ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju Spandau. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje Jezero Müggelsee. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera.

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo Rhine-Ruhr in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.^[8]

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn, ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: Muzejski otok, Palače in parki v Potsdamu in Berlinu ter Berlinska modernistična stanovanjska naselja.^[9] Druge znamenitosti so Brandenburška vrata, stavbo Reichstaga, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in Spomenik Berlinskemu zidu. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice.

1. ↑ »Amt für Statistik Berlin Brandenburg – Statistiken«. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 2. maja 2019.
2. ↑ ^{2,0 2,1} citypopulation.de quoting Federal Statistics Office. »Germany: Urban Areas«. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 28. januarja 2021.
3. ↑ »Bevölkerungsanstieg in Berlin und Brandenburg mit nachlassender Dynamik« (PDF). statistik-berlin-brandenburg.de. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg. 8. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno 24. novembra 2019.
4. ↑ »Wirtschaftsleistung«. 12. april 2023. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2023. Pridobljeno 26. julija 2023.
5. ↑ »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2018. Pridobljeno 13. septembra 2018.
6. ↑ »75 329 mehr Berlinerinnen und Berliner als Ende 2021«. www.statistik-berlin-brandenburg.de (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2023. Pridobljeno 23. julija 2023.
7. ↑ »Einwohnerzahlen deutscher Metropolregionen 2022«. Statista (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2023. Pridobljeno 19. avgusta 2023.
8. ↑ »Daten und Fakten zur Hauptstadtregion«. www.berlin-brandenburg.de. 4. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2019. Pridobljeno 13. aprila 2022.
9. ↑ »World Heritage Site Museumsinsel«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2021. Pridobljeno 6. maja 2021.