Bologna

Bologna Bulåggna (Emilian)
komuna
Comune di Bologna
V smeri urinega kazalca: panorama Bologne in okolice, Bazilika San Petronio, Archiginnasio, Neptunov vodnjak, Madonna di San Luca, Unipol Tower in Dva stolpa
Zastava Grb
Bologna
Koordinati: 44°29′38″N 11°20′34″E / 44.49389°N 11.34278°E / 44.49389; 11.34278
Država	Italija
Dežela	Emilija - Romanja
Metro	Bologna (BO)
Upravljanje
• Telo	mestni svet Bologne
• župan	Matteo Lepore
Površina [1]
• komuna	140,86 km2
Nadm. višina	54 m
Prebivalstvo  (31. avgust 2020)[2]
• komuna	394.843
• Gostota	2.800 preb./km2
• Metropolitansko obm. [3]	1.017.196
Demonim	Bolognese
Omrežna skupina	0039 051
Spletna stran	www.comune.bologna.it
Click on the map for a fullscreen view

Bologna [bolónja] (emiljansko/bolonjsko Bulåggna [bulánja], latinsko Bononia), nestandardizirano slovensko Bolonja) je mesto s skoraj 400.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov. Je sedež italijanske dežele Emilija - Romanja in metropolitanskega mesta Bologna z okoli milijonom prebivalcev. Leži v nižini med reko Pad in Apenini.

Prvotno etruščansko mesto je bilo stoletja pomembno urbano središče, najprej pod Etruščani (ti so ga imenovali Felsina), nato pod Kelti kot Bona, pozneje pod Rimljani (Bonōnia), nato spet v srednjem veku, kot svobodna občina in kasneje sinjorija, ko je bilo po številu prebivalcev med največjimi evropskimi mesti. Bologna, znana po svojih stolpih, cerkvah in dolgih portikih, ima dobro ohranjeno zgodovinsko središče, zahvaljujoč skrbni politiki obnove in ohranjanja, ki se je začela konec 1970-ih.^[4] Mesto ima najstarejšo neprekinjeno delujočo univerzo,^[5][6] Univerzo v Bologni (Alma Mater Studiorum), ustanovljeno leta 1088, zato je v njem veliko število študentov, kar mu daje svetovljanski značaj. Leta 2000 je bilo razglašeno za evropsko prestolnico kulture, leta 2006 pa za Unescovo »mesto glasbe« in postalo del mreže kreativnih mest.^[7] Leta 2021 je UNESCO priznal dolge portike mesta kot svetovno dediščino.^[8]

Bologna je pomembno kmetijsko, industrijsko, finančno in prometno središče, kjer imajo sedeže mnoga velika strojna, elektronska in živilska podjetja ter eden največjih stalnih sejmov v Evropi. Po zadnjih podatkih, ki jih je zbral Evropski regionalni indeks gospodarske rasti (E-REGI) iz leta 2009, je Bologna prvo italijansko mesto in 47. evropsko mesto po stopnji gospodarske rasti.

V Bologni je tudi oddelek - "kampus" ameriške Univerze Johnsa Hopknisa s sedežem v Baltimoru. V Bologni je tudi sedež rimskokatoliške Nadškofije Bologna, katere nadškof in metropolit je tradicionalno tudi kardinal, ki predstavlja celotno Emilijo - Romanjo.

1. ↑ »ISTAT, Rapporto UrBes 2015 Bologna« (PDF). istat.it. Pridobljeno 11. maja 2017.
2. ↑ »Vista par Signola Area« (v italijanščini). Demo.istat.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2019. Pridobljeno 27. marca 2020.
3. ↑ »Database«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2019. Pridobljeno 27. marca 2020. click General and regional statistics / Regional statistics by typology / Metropolitan regions / Demography statistics by metropolitan regions / Population on 1 January by broad age group, sex and metropolitan regions (met_pjanaggr3)
4. ↑ Romy Grieco (1976), Bologna: a city to discover, pp. 8–12, 138–45.
5. ↑ Top Universities Arhivirano 17 January 2009 na Wayback Machine. World University Rankings Retrieved 6 January 2010
6. ↑ Our History – Università di Bologna
7. ↑ »The Italian UNESCO Creative Cities under the lead of Bologna – Bologna Città della Musica«. cittadellamusica.comune.bologna.it (v ameriški angleščini). 26. oktober 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
8. ↑ Dubois, Silvia Maria (28. julij 2021). »I portici di Bologna sono stati nominati patrimonio dell'Unesco« (v italijanščini). Corriere della Sera. Pridobljeno 28. julija 2021.