Buenos Aires

Buenos Aires
glavno mesto in avtonomno mesto
Ciudad Autónoma de Buenos Aires
Od zgoraj, od leve proti desni: panorama poslovnega središča, Palača Argentinskega narodnega kongresa, Puente de la Mujer v Puerto Madero, plesalci tanga v San Telmo, Casa Rosada, Metropolitanska stolnica, Cabildo, Obelisk, Teatro Colón, Pokopališče La Recoleta, Planetarij v Parque Tres de Febrero in Caminito v La Boca.
Zastava Grb
Vzdevek:  Reina del Plata
Buenos Aires Geografski položaj v Argentini
Koordinati: 34°36′12″S 58°22′54″W / 34.60333°S 58.38167°W / -34.60333; -58.38167
Država	Argentina
Ustanovitev	1536, 1580
Upravljanje
• Načelnik uprave	Horacio Rodríguez Larreta
Površina
• glavno mesto in avtonomno mesto	203 km2
• Kopno	203 km2
• Metropolitansko obm.	4.758 km2
Nadm. višina	25 m
Prebivalstvo  (popis 2010)[1]
• glavno mesto in avtonomno mesto	2.890.151
• Rang	1.
• Gostota	14.000 preb./km2
• Metropolitansko obm.	15.594.428
Časovni pas	UTC-3 (ART)
Omrežna skupina	011
Spletna stran	www.buenosaires.gob.ar (špansko)

Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava: [ˈbwenos ˈajɾes]), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine. Mesto leži na zahodni obali izliva Río de la Plata, na jugovzhodni obali južnoameriške celine. Buenos Aires lahko prevedemo kot 'vetrovi' ali 'dober zrak', toda prvotno ime, ko so ga ustanovili v 16. stoletju je bilo Real de Nuestra Señora Santa María del Buen Ayre, po Mariji Bonarski iz Sardinije, znane tudi kot Gospa od lepih vetrov. Somestje Veliki Buenos Aires, ki vključuje tudi več okrožij province Buenos Aires, je četrto najbolj naseljeno metropolitansko območje v Amerikah s približno 15,6 milijona prebivalcev.^[2]

Mesto Buenos Aires ni niti del province Buenos Aires niti glavno mesto province; prej gre za avtonomno okrožje. Leta 1880 je bil Buenos Aires po desetletjih političnih prepirov federaliziran in odstranjen iz province Buenos Aires.^[3] Meje mesta so bile razširjene, tako da so vključili mesti Belgrano in Flores; obe sta zdaj soseski mesta. Ustavna sprememba iz leta 1994 je mestu podelila avtonomijo, od tod tudi njeno formalno ime Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires; "CABA"). Njeni državljani so prvič izvolili šefa vlade (tj. župana) leta 1996; prej je župana neposredno imenoval predsednik republike.

Kakovost življenja v Buenos Airesu je bila leta 2018 uvrščena na 91. mesto na svetu in je bila ena najboljših v Latinski Ameriki. Je med najbolj obiskanimi mesti v Južni Ameriki in drugo najbolj obiskano mesto v Latinski Ameriki (za Ciudad de México). ^[4]

Znano je po ohranjeni eklektični evropski arhitekturi in bogatem kulturnem življenju. Buenos Aires je leta 1951 organiziral 1. vseameriške igre in je bil na svetovnem pokalu FIFA 1978 kraj dveh prizorišč. Nazadnje je Buenos Aires gostil poletne mladinske olimpijske igre 2018 in vrh G20 2018.

Buenos Aires je večkulturno mesto, kjer živijo številne etnične in verske skupine. V mestu se poleg španščine govori tudi več drugih jezikov, kar prispeva k njegovi kulturi in narečju, ki se govori v mestu in nekaterih drugih delih države. To je zato, ker je bilo mesto in država nasploh od 19. stoletja glavni prejemnik milijonov priseljencev z vsega sveta, zaradi česar je talilnica, v kateri živi več etničnih skupin. Tako Buenos Aires velja za eno najbolj raznolikih mest Amerik.

1. ↑ »Censo 2010. Resultados provisionales: cuadros y grá« (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20.12.2010. Pridobljeno 25.2.2011.
2. ↑ »Censo 2010. Resultados provisionales: cuadros y grá« (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2010. Pridobljeno 25. februarja 2011.
3. ↑ Ruiz Moreno, Isidro (1986). La federalización de Buenos Aires: debates y documentos. Buenos Aires: Buenos Aires: Hyspamerica. ISBN 978-950-614-467-8.
4. ↑ »México DF, Buenos Aires y San Pablo, los destinos turísticos favoritos«. Infobae (v španščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2014. Pridobljeno 18. januarja 2015.