Celje | |||
---|---|---|---|
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu | |||
| |||
Vzdevek: Knežje mesto | |||
46°13′44″N 15°15′50″E / 46.22889°N 15.26389°E | |||
Država | Slovenija | ||
Pokrajina | Štajerska | ||
Statistična regija | Savinjska regija | ||
Mestna občina | Celje | ||
Ustanovitev | 45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu | ||
Mesto | 11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) | ||
Upravljanje | |||
• Vrsta | mestni svet | ||
• župan | Matija Kovač | ||
Površina | |||
• Skupno | 22,71 km2 | ||
Nadm. višina | (pri Vodnem stolpu) 238 m | ||
Prebivalstvo (2023)[3] | |||
• Skupno | 37.188 | ||
• Gostota | 1.600 preb./km2 | ||
Demonim | Celjan, Celjanka | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Poštna številka | 3000 | ||
Omrežna skupina | 03 | ||
Mesta dvojčki | |||
• Grevenbroich | Nemčija | ||
• Singen | Nemčija | ||
• Slavonski Brod | Hrvaška | ||
Avtomobilska oznaka | CE | ||
Spletna stran | www | ||
Celje - Staro mestno jedro | |||
Lega | Mestna občina Celje | ||
RKD št. | 55 (opis enote)[4] | ||
Razglasitev NSLP | 19. julij 1986 |
Celje (mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije. S 37.628 prebivalci (2024) je četrto največje slovensko mesto, neposredno za Kranjem, v nedavni preteklosti pa je bilo celo tretje.
) jeMestna občina Celje šteje okoli 50.000 prebivalcev, širša mestna aglomeracija - z bližnjo okolico pa preko 70.000 ljudi.
Celje leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz. Celjski kotlini. Srednja nadmorska višina mesta je 241 m.
V Celju ima sedež eno izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, rimskokatoliška škofija (od 2006), Slovensko ljudsko gledališče, regionalne Splošna bolnišnica z urgentnim centrom, osrednja knjižnica, Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine, Zgodovinski arhiv, Hiša kulture Celje ter več galerij. V Celju je sedež založbe Mohorjeva družba, za umetnostni razvoj mesta pa skrbi Zavod Celeia.
Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni Mednarodni obrtni sejem Celje). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol, Regijsko višje in visokošolsko središče ter enega največjih šolskih centrov v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije. Tehnopark Celje je največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji.
V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni Dvorani Zlatorog pa domuje Rokometni klub Celje.
Največja znamenitost je Stari grad Celje, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.
Liberalno celjsko glasilo Nova doba je izhajalo v letih 1919-41 in ponovno 1990-95.
Medija regionalnega pomena sta Novi tednik in Radio Celje, združena v Nt&Rc, celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis Celje.info.
© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search