Enrico Fermi

Enrico Fermi
Portret[1]
Rojstvo29. september 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[2][3][…]
Rim, Kraljevina Italija[5][1][…]
Smrt28. november 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[5][2][…] (53 let)
Chicago[5][7][…]
BivališčeZastava Italije Italija
ZDA
NarodnostItalija italijanska
Združene države Amerike ameriška
Področjafizika
Podpis

Enrico Fermi [enríko fèrmi], italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA

Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu. Imenovali so ga »arhitekta jedrske dobe«,[1] in »arhitekta atomske bombe«.[2] Je eden redkih fizikov, ki je blestel tako na teoretičnem kot na eksperimentalnem področju. Fermi je avtor več patentov s področja uporabe jedrske energije; leta 1938 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo na področju radioaktivnosti, do katere pride ob bombardiranju snovi z nevtroni, in za odkritje transuranih elementov.[9] Pomembni so njegovi prispevki na področjih, kot so kvantna teorija, jedrska fizika in fizika osnovnih delcev ter statistična mehanika.

Fermijev prvi pomemben prispevek je bil na področju statistične mehanike. Članku iz leta 1925, v katerem je Wolfgang Pauli razložil po njem imenovano izključitveno načelo, je Fermi sledil s člankom, v katerem je na temelju tega načela opisal idealni plin in v opisu uporabil statističen pristop, ki je odtlej znan kot Fermi-Diracova statistika. Delci, za katere ta statistika velja, se imenujejo »fermioni«. Pauli je kasneje, da bi ohranil veljavnost zakona o ohranitvi energije, sklepal na obstoj nenabitega in nevidnega delca, ki se skupaj z zaznanim elektronom, rodi med razpadom beta. Fermi je zamisel prevzel in razvil model, ki je vseboval »nevtrino«, to je ta domnevni delec. Njegova teorija, sprva znana kot Fermijeva, kasneje pa kot šibka jedrska sila, je prva opisala eno od štirih osnovnih sil v naravi. Pri poskusih, v katerih je z nedavno odkritimi nevtroni umetno ustvaril radioaktivnost, je Fermi dognal, da se počasni nevtroni pustijo laže ujeti kot pa hitri. Pri bombardiranju torija in urana s počasnimi nevtroni je sklepal, da nastanejo novi elementi; za to odkritje je prejel Nobelovo nagrado, kasneje pa so ugotovili, da je šlo za produkte cepitve.

Fermi je leta 1938 zapustil Italijo, da se je izognil novi rasistični zakonodaji, ki je ogrožala njegovo ženo Lauro Capon. Odselil se je v ZDA, kjer je med 2. svetovno vojno sodeloval pri Projektu Manhattan. Vodil je skupino, ki je razvila in zgradila Chicago Pile-1, reaktor, ki je 2. decembra 1942 postal kritičen in tako potrdil predvidevanja, da je umetna, samozadostna jedrska verižna reakcija možnaː Fermi je bil prisoten, ko je leta 1943 grafitni reaktor X-10 v Oak Ridgeu, Tennessee, dosegel kritičnost, in ko je kritičnost naslednje leto dosegel Reaktor B v Hanfordu. V Los Alamosu je vodil oddelek F, ki je sodeloval pri razvoju »Super« termonuklearne bombe Edwarda Tellerja. Pri poskusu Trinity 16. julija 1945 je bil poleg, s pomočjo Fermijeve metode je ocenil donos bombe.

Po vojni je Fermi pod Juliusom Robertom Oppenheimerjem sodeloval v odboru, ki je Komisiji za atomsko energijo svetoval pri temah s področja jedrske tehnologije in z njimi povezane politike. Ko je avgusta 1949 detonirala prva atomska bomba SZ, se je močno upiral, tako z moralnih kot tudi s tehničnih vidikov, razvoju vodikove bombe. Najti ga je bilo med znanstveniki, ki so leta 1954 pričali v dobro Oppenheimerja med procesom, ki se je končal z odvzemom njegovih varnostnih pravic. Fermi je opravil pomembno delo v fiziki osnovnih delcev, posebno na področju pionov in mionov; sklepal je, da so kozmični žarki delci, ki jih pospešujejo magnetna polja v medzvezdnem prostoru. Številne nagrade, zamisli in ustanove nosijo njegovo ime, tako nagrada Enrica Fermija, Institut Enrico Fermi, Fermijev državni pospeševalnik, Fermijev vesoljski teleskop za žarke gama, Nuklearna elektrarna Enrico Fermi in pa sintetični element fermij (eden od nad ducat elementov, ki so jih poimenovali po ljudeh).

  1. 1,0 1,1 https://www.biography.com/people/enrico-fermi-9293405
  2. 2,0 2,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Nationalencyklopedin — 1999.
  5. 5,0 5,1 5,2 Понтекорво Б. М. Ферми Энрико // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1977. — Т. 27 : Ульяновск — Франкфорт. — С. 306.
  6. Archivio Storico Ricordi — 1808.
  7. http://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-662-07791-7_11.pdf
  8. http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/00107510500144639
  9. »The Nobel Prize in Physics 1938«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 7. junija 2021.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search