Estonija

Republika Estonija Eesti Vabariik
Zastava Grb
Himna: Mu isamaa, mu õnn ja rõõm (»Moja domovina, moja sreča in radost«)
Glavno mesto	Talin 59°25′N, 24°45′E
Uradni jeziki	estonščina
Demonim(i)	Estonec, Estonka
Vlada	parlamentarna republika
• predsednik	Alar Karis
• predsednik vlade	Kristen Michal
Ustanovitev
• razglasitev neodvisnosti	24. februar 1918
• ponovna razglasitev neodvisnosti	20. avgust 1991
Površina
• skupaj	45.339 km2 (129.)
• voda (%)	4,56
Prebivalstvo
• popis 2021	1.331.824[1]
• gostota	30,8/km2
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)	41,80 mrd. USD (102.)
• skupaj (PKM)	61,00 mrd. USD (113.)
• na preb. (nominal.)	30.998 USD (36.)
• na preb. (PKM)	45.235 USD (41.)
Gini (2021)	30,6[3] srednji
HDI (2021)	0,890[4] zelo visok · 31.
Valuta	evro (EUR)
Časovni pas	UTC +2
• poletni	UTC +3
Klicna koda	372
Internetna domena	.ee

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo. Ozemlje Estonije sestavljajo kopno in 2222 otokov v Baltskem morju^[5], ki zajemajo skupno površino 45.227 km², nanjo pa vpliva prehodno podnebje med celinskim in oceanskim. Talin, glavno mesto Estonije in Tartu sta največji mesti in urbani območji v državi. Druga pomembna mesta so Narva, Pärnu, Kohtla-Järve in Viljandi. Uradni jezik države, estonščina, je drugi najbolj govorjen ugrofinski jezik.

Ozemlje Estonije je bilo naseljeno vsaj od leta 9000 pr. n. št. Ugrofinski Estonci so postali eden zadnjih evropskih poganskih narodov, ki so po livonski križarski vojni v 13. stoletju sprejeli krščanstvo.^[6] Po stoletjih zaporedne vladavine Nemškega reda, Dancev, Švedov, Poljakov in Rusov se je v 19. in začetku 20. stoletja začela pojavljati posebna estonska narodna identiteta. Ta je dosegla vrhunec v neodvisnosti od Rusije leta 1920 po kratki osamosvojitveni vojni ob koncu prve svetovne vojne, kjer so se morali Estonci na čelu z generalom Laidonerjem boriti za novorojeno svobodo. Prvotno demokratična pred veliko gospodarsko krizo je Estonija doživljala avtoritarno vladavino od leta 1934 v obdobju tišine. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) so Estonijo večkrat izpodbijale in zasedle Sovjetska Zveza in Nemčija, na koncu pa je bila vključena v prvo. Po izgubi dejanske neodvisnosti z Sovjetsko zvezo so estonsko de jure državno kontinuiteto ohranili diplomatski predstavniki in vlada v izgnanstvu. Leta 1987 se je začela mirna pojoča revolucija proti sovjetski oblasti. Estonija je 20. avgusta 1991 obnovila dejansko neodvisnost.

Estonija je demokratična enotna parlamentarna republika, razdeljena na petnajst okrajev. Estonija je s 1,3 milijona prebivalcev ena najmanj naseljenih članic Evropske unije, evroobmočja, OECD, schengenskega območja, NATO pakta in od leta 2020 Varnostnega sveta Združenih narodov.^[7]

Estonija je razvita država z naprednim gospodarstvom z visokimi dohodki, ki je bila med najhitreje rastočimi v EU od vstopa leta 2004.^[8] Država se po indeksu človekovega razvoja uvršča zelo visoko in se dobro primerja z merili ekonomske svobode, državljanskih svoboščin, izobraževanja^[9] in svobode medijev. Estonski državljani so deležni univerzalnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja in najdaljšega plačanega porodniškega dopusta v OECD. Je ena najbolj digitalno naprednih družb na svetu. Estonija je leta 2005 postala prva država, ki je izvedla volitve prek interneta, leta 2014 pa prva država, ki je zagotovila e-prebivališče.

1. ↑ »Population census: Estonia's population and the number of Estonians have grown«. Statistics Estonia. 1. junij 2022. Pridobljeno 5. junija 2022.
2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Estonia)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2023.
3. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income«. EU-SILC survey. Eurostat. Pridobljeno 22. junija 2022.
4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
5. ↑ Matthew Holehouse Estonia discovers it's actually larger after finding 800 new islands The Telegraph, 28 August 2015
6. ↑ »Country Profile – LegaCarta«. Pridobljeno 26. novembra 2019.
7. ↑ »Gallery: Estonia gains non-permanent UN Security Council seat«. ERR News. Eesti Rahvusringhääling. 7. junij 2019. Pridobljeno 7. junija 2019.
8. ↑ »Estonian Economic Miracle: A Model For Developing Countries«. Global Politician. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2011. Pridobljeno 5. junija 2011.
9. ↑ »Asian countries dominate, science teaching criticised in survey«. Yahoo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.