Etiopija

Federativna demokratična republika Etiopija
የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ
ሪፐብሊክ

ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī
Rīpeblīk
Emblem Etiopije
Emblem
Himna: 
Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya
Korakaj naprej, draga mati Etiopija
Lega Etiopije
Glavno mestoAdis Abeba
9°1.8′N, 38°44.4′E
Uradni jezikiamharščina[1]
Priznani regionalni jeziki
Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih
Demonim(i)Etiopijec/ka
VladaFederativna parlamentarna republika
• Predsednica
Sahle-Work Zewde
• Predsednik vlade
Abij Ahmed
Ustanovitev
• Dʿmt
ok. 980 pr. n. št
ok. 100 n. št.
1137
• Anglo-Etiopski sporazum
31. januar 1942
• Obnovitev suverenosti
1944
• Ljudska demokratična republika Etiopija
22. februar 1987
• Prehodna vlada
28. maj 1991
• Trenutna ustava
avgust 1995
Površina
• skupaj
1.112.000[2] km2 (26.)
• voda (%)
0,7
Prebivalstvo
• ocena 2023
127.955.823[3] (13.)
• popis 2007
73.750.932[4]
• gostota
92.7/km2 (123.)
BDP (ocena 2024)
• skupaj (nominal.)
$205.130 mrd
• skupaj (PKM)
$431.688 mrd[5] (55.)
• na preb. (nominal.)
$1.910
• na preb. (PKM)
$4.019 (159.)
Gini (2015)35,0[6]
srednji
HDI (2022)Rast 0,492[7]
nizek · 176.
Valutaetiopski bir (ETB)
Časovni pasUTC +3 (EAT)
• poletni
UTC +3 (ne upošteva)
Stran vožnjedesno
Klicna koda+251
Internetna domena.et
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »country_code«

Etiopija, uradno Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, latinizirano: Itjop'ija) je celinska država v regiji Afriškega roga, v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan ter Južni Sudan. Etiopija pokriva površino 1.112.000 kvadratnih kilometrov. Od leta 2023 je dom okoli 128 milijonov prebivalcev, zaradi česar je 13. najbolj naseljena država na svetu, 2. najbolj naseljena v Afriki za Nigerijo in najbolj naseljena neobalna država na Zemlji.[8] Državna prestolnica in največje mesto, Adis Abeba, leži nekaj kilometrov zahodno od Velikega tektonskega jarka, ki državo deli na afriško in somalijsko tektonsko ploščo.[9]

Staro podomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.

Etiopija je večetnična država z več kot 80 različnimi etničnimi skupinami. Krščanstvo je najbolj razširjena vera v državi, s precejšnjimi manjšinami privržencev islama in majhnim odstotkom tradicionalnih ver. Ta suverena država je ustanovna članica ZN, skupine 24, gibanja neuvrščenih, skupine 77 in Organizacije afriške enotnosti. Adis Abeba je sedež Afriške unije, Vseafriške gospodarske in industrijske zbornice, Gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko, Afriških rezervnih sil in številnih svetovnih nevladnih organizacij, osredotočenih na Afriko. Etiopija je leta 2024 postala polnopravna članica BRICS. Etiopija je ena najmanj razvitih držav, vendar včasih velja za silo v vzponu,[10] ima najhitrejšo gospodarsko rast v državah podsaharske Afrike zaradi neposrednih tujih naložb v širitev kmetijske in proizvodne industrije; kmetijstvo je največji gospodarski sektor v državi, ki leta 2020 predstavlja 36 % bruto domačega proizvoda.[11] Vendar glede na dohodek na prebivalca in indeks človekovega razvoja[12] država velja za revno, z visoko stopnjo revščine, slabim spoštovanjem človekovih pravic, razširjeno etnično diskriminacijo in stopnjo pismenosti le 49 %.[13]

  1. »Article 5« (PDF). Ethiopian Constitution. FDRE. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2013. Pridobljeno 18. januarja 2013.
  2. »Overview About Ethiopia - Embassy of Ethiopia«. 25. januar 2019.
  3. »Ethiopia Population (Live)«. worldometer.info. Pridobljeno 12. decembra 2023.
  4. »Country Level«. 2007 Population and Housing Census of Ethiopia. Osrednja statistična agencija. 13. julij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2012. Pridobljeno 18. januarja 2013.
  5. »World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Ethiopia)«. www.imf.org. International Monetary Fund. 16. april 2024. Pridobljeno 17. aprila 2024.
  6. »Gini Index coefficient«. CIA World Factbook. Pridobljeno 16. julija 2021.
  7. »Human Development Report 2023/24« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 13. marec 2024. Pridobljeno 13. marca 2024.
  8. »Population Projections for Ethiopia 2007–2037«. www.csa.gov.et. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2020. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  9. »Ethiopia«. The World Factbook. CIA. Pridobljeno 5. aprila 2021.
  10. »5 reasons why Ethiopia could be the next global economy to watch«. World Economic Forum (v angleščini). 6. september 2019. Pridobljeno 10. marca 2022.
  11. »Agriculture in Ethiopia: data shows for a large part Agriculture still retained its majority share of the economy«. The Low Ethiopian Reports. 16. junij 2022.
  12. »Overview«. World Bank (v angleščini). Pridobljeno 23. decembra 2021.
  13. »Major problems facing Ethiopia today«. Africaw.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search