Francoska gotska arhitektura

Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16. stoletja. Najbolj opazni primeri so velike gotske stolnice Francije, vključno s stolnico Notre-Dame v Parizu, stolnico v Chartres in stolnico v Amiensu. Njene glavne značilnosti so bile iskanje vertikalnosti ali višine ter inovativna uporaba ločnih opornikov in druge arhitekturne novosti za porazdelitev teže kamnitih konstrukcij na nosilce na zunanji strani, ki omogočajo nesluteno višino in prostornino. Nove tehnike so omogočale tudi uporabo večjih oken, vključno z ogromnimi vitraji, ki so stolnice napolnili s svetlobo. Francoski gotski slog je bil široko kopiran v drugih delih severne Evrope, zlasti v Nemčiji in Angliji. Francoska renesančna arhitektura ga je sredi 16. stoletja postopoma izpodrinila kot prevladujoči francoski slog.^[1]

1. ↑ Ducher, Robert, Caractéristique des Styles (1988), pages 46-54