Gruzija

Gruzija
საქართველო
Sakartvelo
Grb Gruzije
Grb
Geslo: ძალა ერთობაშია (Dzala ertobašia)
»Moč je v enotnosti«
Himna: თავისუფლება (Tavisupleba)
»Svoboda«
Območje pod nadzorom Gruzije je v zelenem; območja, ki jih Gruzija zahteva, a jih ne nadzoruje, so v svetlo zeleni barvi
Območje pod nadzorom Gruzije je v zelenem; območja, ki jih Gruzija zahteva, a jih ne nadzoruje, so v svetlo zeleni barvi
Glavno mestoTbilisi
41°43′N, 44°47′E
Uradni jezikigruzinščina[a]
Demonim(i)Gruzínec, Gruzínka
tudi Grúzijec, Grúzijka
Vladaunitarna parlamentarna republika
• predsednica
Salome Zurabišvili
• predsednik vlade
Irakli Kobakhidze
Neodvisnost 
• razglašena
9. aprila 1991
• dokončno udejanjena
26. decembra 1991
Površina
• skupaj
69.700 km2
Prebivalstvo
• ocena 2019
3.688.647[b][1] (126.)
• popis 2014
3.713.804[b][2]
BDP (ocena 2023)[b][3]
• skupaj (nominal.)
30,02 mrd. $ (112.)
• skupaj (PKM)
82,21 mrd. $ (101.)
• na preb. (nominal.)
8165 $ (86.)
• na preb. (PKM)
22.357 $ (75.)
Gini (2021)Positive decrease 34,2[b][4]
srednji
HDI (2021)Rast 0,802[b][5]
zelo visok · 63.
Valutalari (₾) (GEL)
Časovni pasUTC +4
• poletni
ne uporabljajo
Klicna koda995
Internetna domena.ge
  1. ^ V Avtonomni republiki Abhaziji tudi abhaščina.
  2. ^ Izvzemši Abhazijo in Južno Osetijo, ki nista pod nadzorom Gruzije.

Grúzija (gruzinsko საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju,[6] ob vzhodni obali Črnega morja. Leži na stičišču vzhodne Evrope in zahodne Azije, vendar geopolitično velja za evropsko državo.[7] Gruzija na severu in vzhodu meji na Rusijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Armenijo in Turčijo, na zahodu pa jo obliva Črno morje. Gruzija je parlamentarna demokracija, organizirana kot unitarna parlamentarna republika. Je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije in Črnomorske zveze za gospodarsko sodelovanje.

Sodobna Gruzija se je aprila 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze. Po mirni revoluciji vrtnic leta 2003 se je vedno bolj usmerjala k Evropski uniji in NATO. To je vodilo k ohladitvi odnosov z Rusijo, kar je privedlo do rusko-gruzijske vojne leta 2008, po kateri je Rusija okupirala gruzinski regiji Južna Osetija in Abhazija.

  1. »Demographic Portal«. Pridobljeno 7. maja 2022.
  2. »2014 General Population Census Main Results General Information — National Statistics Office of Georgia« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. avgusta 2016. Pridobljeno 2. maja 2016.
  3. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Georgia)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
  4. »GINI index (World Bank estimate) – Georgia«. data.worldbank.org. Svetovna banka. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2018. Pridobljeno 6. junija 2023.
  5. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. septembra 2022. Pridobljeno 6. junija 2023.
  6. »ЗАКАВКА́ЗЬЕ«. Velika ruska enciklopedija 2004–2017.
  7. Evropski parlament, European Parliament Resolution 2014/2717(RSP), 07/17/2014: "...pursuant to Article 49 of the Treaty on European Union, Georgia, Moldova and Ukraine – like any other European state – have a European perspective and may apply to become members of the Union..."

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search