Heba

Heba
Boginja večne mladosti, vrhunec življenja, odpuščanja prinašalka pijače bogovom
Heba, Antonio Canova, 1800–05 (Ermitaž, Sankt Petersburg)
Prebivališče	Olimp
Simbol	vinska kupa, orel, bršljan, vodnjak mladosti in krila
Osebne informacije
Starši	Zevs in Hera
Sorojenci	Ajak, Angelos, Apolon, Ares, Artemida, Atena, Dioniz, Helena, Heraklej, Hermes, Perzefona, Perzej itd.
Partner	Heraklej
Ustrezniki
Rimski ustreznik	Juventas

Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe ^[1] (rimski ekvivalent: Juventas).^[2] Je hči Zevsa in njegove starejše sestre Here. Heba je stregla pijačo bogovom in boginjam na Olimpu, servirala je nektar in ambrozijo, dokler se ni poročila s Heraklejem (rimski ekvivalent: Herkul); njen naslednik je bil božanski junak Ganimed. Iz tega razloga je še en njen naslov Ganimeda, kar pomeni 'razveseljujoča princesa'. Hebo so v Sikionu častili kot boginjo odpuščanja ali usmiljenja.

Heba je imela vpliv na večno mladost in sposobnost obnavljanja mladosti smrtnikom, moč, ki se zdi ekskluzivna, tako kot v Ovidovih Metamorfozah nekateri bogovi obžalujejo staranje svojih favoriziranih smrtnikov. Po Filostratu starejšem je bila Heba najmlajša med bogovi in odgovorna za njihovo ohranjanje večno mladih, zato so jo najbolj častili. [6] Njena vloga zagotavljanja večne mladosti drugim bogovom ustreza njeni vlogi strežnika, saj je beseda ambrosia povezana z morebitnim proto-indoevropskim prevodom, povezanim z nesmrtnostjo, neumrljivostjo in življenjsko silo.^[3] V umetnosti jo običajno vidijo z očetom v preobleki orla, ki mu pogosto ponuja skodelico. Ta upodobitev je vidna tako v klasičnih graviranih draguljih kot tudi v kasnejši umetnosti. Orli so bili povezani z nesmrtnostjo in v folklori je veljalo prepričanje, da se orel (tako kot feniks) lahko obnovi v mladostno stanje, zaradi česar je povezava s Hebo logična.^[4]

1. ↑ According to Kerényi, p. 98, "Hebe's name... means 'Flower of Youth'. She was another version of her mother in the latter's quality of Hera Pais, 'Hera the young maiden'."
2. ↑ Ovid does not detect a unity of Hera (Junona) and Heba (Juventus): he opens Fasti vi with a dispute between Juno and Juventus claiming patronage of the month of June (on-line text).
3. ↑ Burkert, Walter (1985). Greek Religion. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press and Basil Blackwell Publisher. str. 22. ISBN 978-0-674-36281-9.
4. ↑ Dale-Green, Patricia (1962). »The Golden Eagle«. British Homoeopathic Journal. 51 (2): 128–133. doi:10.1016/S0007-0785(62)80052-0.^{[mrtva povezava]}