![]() | ||||||||||||||||
Helij | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [ˈhɛːlij] | |||||||||||||||
Videz | brezbarven plin, ki se sveti megleno sivo (ali rdečeoranžno če se uporabi visoko napetost) v električnem polju | |||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(He) | 602(2) 4,002[1] | |||||||||||||||
Helij v periodnem sistemu | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 2 | |||||||||||||||
Skupina | skupina 18 (žlahtni plini) | |||||||||||||||
Perioda | perioda 1 | |||||||||||||||
Blok | blok s | |||||||||||||||
Razporeditev elektronov | 1s2 | |||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2 | |||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | plin | |||||||||||||||
Tališče | −272,20 °C (pri 2,5 MPa) | |||||||||||||||
Vrelišče | −268,928 °C | |||||||||||||||
Gostota (pri STP) | 0,1786 g/L | |||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TT) | 0,145 g/cm3 | |||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TV) | 0,125 g/cm3 | |||||||||||||||
Trojna točka | −270,973 °C, 5,043 kPa | |||||||||||||||
Kritična točka | −267,9547 °C, 0,22746 MPa | |||||||||||||||
Talilna toplota | 0,0138 kJ/mol | |||||||||||||||
Izparilna toplota | 0,0829 kJ/mol | |||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | 20,78 J/(mol·K)[2] | |||||||||||||||
Parni tlak (definirano z ITS-90)
| ||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | 0 | |||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: brez podatkov | |||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||
Kovalentni polmer | 28 pm | |||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 140 pm | |||||||||||||||
![]() | ||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||
Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) | |||||||||||||||
Hitrost zvoka | 972 m/s | |||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 0,1513 W/(m⋅K) | |||||||||||||||
Magnetna ureditev | diamagnetik[3] | |||||||||||||||
Magnetna susceptibilnost | −1,88·10−6 cm3/mol (298 K)[4] | |||||||||||||||
Številka CAS | 7440-59-7 | |||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||
Poimenovanje | po Heliju, grškemu bogu Sonca | |||||||||||||||
Odkritje | Pierre Janssen, Norman Lockyer (1868) | |||||||||||||||
Prva izolacija | William Ramsay, Per Teodor Cleve, Abraham Langlet (1895) | |||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi helija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Helij (latinsko helium, angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2. Je najmanj reaktiven izmed vseh elementov, trenutno je poznanih le nekaj njegovih molekul, večina od njih je stabilna le pod visokimi pritiski. Ima najnižje tališče izmed vseh elementov pri 0,95 K, njegova posebnost pa je tudi, da pri navadnem zračnem pritisku ne more zamrzniti. Na Zemlji in na splošno v vesolju obstaja le kot plin, razen pri ekstremno nizkih temperaturah. Čeprav je na Zemlji dokaj redek, je v vesolju drugi najpogostejši element. Na Zemlji ga najdemo v večjih količinah npr. v zemeljskem plinu. Uporablja se v kriogeniki, v globokomorskih dihalnih sistemih, za napihovanje balonov in kot varovalni plin za številne namene. Helij ni strupen, vendar ima lahko njegovo vdihavanje še vedno smrtne posledice, saj onemogoči dostop kisika v kri.
Helij je poznan tudi kot supertekočina. Ima dve različni fazi tekočine. Nad točko lambda (2,1768 K) se obnaša kot navadna tekočina (poznana kot tekoči helij Ⅰ), pod njo pa nastane supertekočina (poznana kot tekoči helij Ⅱ).
Leta 1895 ga je odkril Sir William Ramsay. Ime in simbol izvirata iz grščine, kjer helios pomeni Sonce.
© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search