Heliometer

Heliometér (starogrško ἥλιος: hḗlios – Sonce + starogrško μέτρον: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.^[1] Sodobni heliometri se rabijo širše.^[2]

Pri heliometru se v osnovi na optično pot teleskopa namesti delilni element, tako da nastane dvojna slika. Če se en element premika s pomočjo mikrometrskega vijaka, se lahko izmerijo točni koti. V najpreprostejši izvedbi se objektiv razdeli na pol, pri čemer je ena stran negibna, druga pa je nameščena na mikrometrski vijak in drsi vzdolž premera delitve. Za meritev Sončevega premera se na primer mikrometer prilagodi tako, da sliki Sončevega diska sovpadata (v »ničelni« legi, kjer delilna elementa tvorita enojni element). Mikrometer se nato prilagodi tako, da se diametralno nasprotni strani slik Sončevega diska le dotikata. Na ta način dobljena razlika mikrometrskih odbirkov je (kotni) Sončev premer.

Podobno se lahko izmeri navidezna ločitev dveh bližnjih zvezd, A in B, tako da se poravna sliki obeh zvezd, nato pa se dvojna slika prilagodi, pri čemer zvezda A na eni sliki sovpada z zvezdo B na drugi sliki. Na ta način dobljena razlika mikrometrskih odbirkov je navidezna ločitev ali kotna razdalja med zvezdama.

1. ↑ Tavzes (2002), str. 433.
2. ↑ »The Encyclopaedia Britannica : a dictionary of arts, sciences, literature and general information«. archive.org (v angleščini). Pridobljeno 16. avgusta 2015.