Herbert Spencer

Herbert Spencer
Portret
Rojstvo27. april 1820({{padleft:1820|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] ali 28. april 1820({{padleft:1820|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[4]
Derby[5][6][…]
Smrt8. december 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (83 let)
Brighton[1][6][…]
Državljanstvo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicfilozof, ekonomist, antropolog, psiholog, novinar, sociolog, pisatelj, botanik, biolog
PodpisPodpis

Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.

Herbert Spencer je bil angleški filozof, biolog, antropolog, sociolog, znanstvenik, inženir in politični ekonomist. Bil je glavna figura intelektualnega razvoja v 19. stoletju. Kot polihistor je veliko prispeval k razvoju na področjih etike, religije, antropologije, ekonomije, politične teorije, filozofije, biologije, sociologije in psihologije. Leta 1902 je bil nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo.[8]

Bil je eden glavnih zagovornikov evolucijske teorije v sredini 19. stoletja.[9] Ukvarjal se je z naukom o evoluciji, ki pa naj ne bi bila (po njegovem mnenju) prisotna samo pri organizmih, ampak tudi pri neorganskih sistemih. Spencer je veljal za enega izmed prvih sociologov, ki so človeško družbo proučevali znanstveno in to z vidika evolucije. Skupaj z Edwardom Burnettom Tylorjem in Lewisom Morganom je tvoril veliko trojico kulturnih evolucionistov 19. stoletja. Skoval je izraz zakon močnejšega (survival of the fittest), ki ga je uporabil kot sopomenko za Darwinov izraz naravna selekcija. Najbolj je znan po sintetični filozofiji – povezavi evolucijske teorije s filozofijo, psihologijo in sociologijo.

Za časa svojega življenja je prodal približno milijon svojih del, ki so bila prevedena v francoščino, nemščino, španščino, italijanščino in ruščino. Njegove ideje so bile priljubljene v številnih državah.

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Hugh Samuel Roger Elliot Spencer, Herbert (DNB12) // Dictionary of National Biography, second supplementLondon: Smith, Elder & Co., 1912.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 Acton H. B. Encyclopædia Britannica
  4. Педагоги и психологи мира — 2012.
  5. И. Лапшин, Н. Кареев Спенсер, Герберт // Энциклопедический словарьSankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1900. — Т. XXXI. — С. 177-186.
  6. 6,0 6,1 Спенсер Герберт // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  7. Archivio Storico Ricordi — 1808.
  8. Herbert Spencer biography. Pridobljeno 4.11.2014.
  9. Herbert Spencer. Pridobljeno 14.11.2014.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search