Heterosporija

V ženskih storžih iglavcev nastajajo makrospore.

Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin. Manjše, ki se imenujejo mikrospore, so moške, medtem ko so makrospore (tudi megaspore) ženske.[1] Mikrospore dajejo osnovo za nastanek moško determiniranih gametofitov, nasprotno so makrospore predhodniki žensko determiniranih gametofitov.[2] Heterosporija se je razvila iz homosporije (tudi izosporije, pri kateri nastajajo enake spore[2]) v paleozoiku, natančneje v obdobju devona, pri čemer strokovnjaki predvidevajo, da je do tega pojava prišlo večkrat v različnih nesorodnih rastlinskih taksonih (denimo pri razredu Progymnospermopsida - prednicah golosemenk, pri lisičjakovcih in podrazredu Equisetidae, pripadajočem praprotnicam).[3]

  1. Bateman, Richard M.; Dimichele, William A. (1994). »Heterospory: The Most Iterative Key Innovation in the Evolutionary History of the Plant Kingdom«. Biological Reviews (v angleščini). Zv. 69, št. 3. str. 345–417. doi:10.1111/j.1469-185X.1994.tb01276.x.
  2. 2,0 2,1 »Botanični terminološki slovar«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 15. januarja 2021.
  3. Stewart, Wilson N. (1993). Paleobotany and the evolution of plants (2. izd.). New York: Cambridge University Press. ISBN 0-521-38294-7. OCLC 25246421.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search