Islamska republika Iran جمهوری اسلامی ايران Džomhūrī-je Eslāmī-je Īrān | |
---|---|
Himna: سرود ملی جمهوری اسلامی ایران Sorud-e Melli-ye Jomhuri-ye Eslâmi-ye Irân »Državna himna Islamske republike Iran« | |
استقلال، آزادی، جمهوری اسلامی Esteqlâl, Âzâdi, Jomhuri-ye Eslâmi »Neodvisnost, svoboda, islamska republika« (de facto)[1] | |
Glavno mesto | Teheran |
Uradni jeziki | perzijščina |
Demonim(i) | Iranec, Iranka |
Vlada | Unitarna predsedniška teokratska islamska republika |
ajatola Ali Hamenej | |
• Predsednik | Masud Pezeškjan |
Mohammad Reza Aref | |
Zakonodajalec | Islamska posvetovalna skupščina |
Ustanovitev | |
8000 pr. n. št. | |
3400–550 pr. n. št. | |
728–550 pr. n. št. | |
550–330 pr. n. št. | |
248 pr. n. št.–224 n. št. | |
224–651 n. št. | |
maj 1502 | |
1906 | |
11. februar 1979 | |
• Trenutna ustava | 3. december 1979 |
Površina | |
• skupaj | 1.648.195 km2 (17.) |
• voda (%) | 1,63 (leta 2015)[2] |
Prebivalstvo | |
• ocena 2024 | ![]() |
• gostota | 55/km2 (132.) |
BDP (ocena 2024) | |
• skupaj (nominal.) | ![]() |
• skupaj (PKM) | ![]() |
• na preb. (nominal.) | ![]() |
• na preb. (PKM) | ![]() |
Gini (2022) | ![]() srednji |
HDI (2022) | ![]() visok · 78. |
Valuta | iranski rial (ریال) (IRR) |
Časovni pas | UTC +3:30 (IRST) |
Klicna koda | 98 |
Internetna domena |
Iran,[a] uradno Islamska republika Iran (IRI),[b] v preteklosti poznan tudi kot Perzija je država v Zahodni Aziji. Na severozahodu meji na Turčijo, na zahodu na Irak, na severu na Azerbajdžan, Armenijo, Kaspijsko jezero in Turkmenistan, na vzhodu na Afganistan, na jugovzhodu na Pakistan in na jugu na Omanski in Perzijski zaliv. Iran se s skoraj 90 milijoni prebivalcev večinoma perzijskega etničnega ozadja na območju 1.648.195 km2 uvršča na 17. mesto na svetu tako po geografski velikosti kot po številu prebivalcev. Je šesta največja država v Aziji in ena najbolj goratih držav na svetu. Iran je uradno islamska republika in ima večinsko muslimansko prebivalstvo. Država je razdeljena na pet regij z 31 pokrajinami. Teheran je glavno mesto, največje mesto in finančno središče države.
Kot zibelka civilizacije, je Iran naseljen že od mlajšega paleolitika. Kot državo ga je prvič združil Dejok v sedmem stoletju pred našim štetjem, svoj ozemeljski vrh pa je dosegel v šestem stoletju pred našim štetjem, ko je Kir Veliki ustanovil Ahemenidsko cesarstvo, eno največjih v antični zgodovini. Aleksander Veliki je cesarstvo osvojil v četrtem stoletju pred našim štetjem. Iranski upor je v tretjem stoletju pred našim štetjem osvobodil državo in privedel do ustanovitve Partskega cesarstva, čemur je v tretjem stoletju našega štetja sledilo Sasanidsko cesarstvo. Antični Iran je bil eden izmed najbolj zgodnjih mest, kjer so je razvila pisava, kmetijstvo, urbanizacija, religija in centralna vlada. V sedmem stoletju našega štetja so regijo osvojili muslimani, kar je privedlo do islamizacije Irana. Razcvet književnosti, filozofije, matematike, medicine, astronomije in umetnosti so postali glavni elementi iranske civilizacije v času islamske zlate dobe. Vrsta iranskih muslimanskih dinastij je končala arabsko vladavino, oživila perzijski jezik in vladala državi do seldžuških in mongolskih osvajanj v 11. do 14. stoletju.
V 16. stoletju so domači Safavidi ponovno vzpostavili enotno iransko državo, katere uradna vera je bil dvanajstiški šiizem. V času afšaridskega cesarstva v 18. stoletju je bil Iran vodilna svetovna sila, čeprav je v 19. stoletju zaradi spopadov z Ruskim cesarstvom izgubil precej ozemlja. V začetku 20. stoletja je prišlo do perzijske ustavne revolucije in vzpostavitve dinastije Pahlavi. Poskusi Mohameda Mosadeka, da bi nacionaliziral naftno industrijo, so leta 1953 privedli do anglo-ameriškega državnega udara. Po iranski revoluciji je bila leta 1979 monarhija strmoglavljena, Islamsko republiko Iran pa je ustanovil Ruholah Homeini, ki je postal prvi vrhovni voditelj države. Leta 1980 je Irak napadel Iran in sprožil osemletno iransko-iraško vojno, ki se je končala s premirjem.
Iran je uradno urejen kot unitarna islamska republika s predsedniškim sistemom, najvišjo oblast pa ima vrhovni voditelj. Vlada je avtoritarna in je deležna številnih kritik zaradi velikih kršitev človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Iran je pomembna regionalna sila zaradi velikih zalog fosilnih goriv, vključno z drugo največjo zalogo zemeljskega plina na svetu in tretjo največjo dokazano zalogo nafte, geopolitično pomembne lege, vojaških zmogljivosti, kulturne hegemonije, regionalnega vpliva in vloge svetovnega središča šiitskega islama. Iransko gospodarstvo je 19. največje na svetu po pariteti kupne moči. Iran je aktiven in ustanovni član Združenih narodov, Organizacije islamske konference (OIC), Organizacije držav izvoznic (OPEC), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (ECO), Gibanja neuvrščenih (NAM), Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in skupine BRICS. V Iranu se nahaja 28 Unescovih spomenikov svetovne dediščine, kar Iran uvršča na 10. mesto na svetu, in na 5. mesto na svetu po nesnovni kulturni dediščini ali človeških zakladih.
The official motto of Iran is [the] Takbir ('God is the Greatest' or 'God is Great'). Transliteration Allahu Akbar. As referred to in art. 18 of the constitution of Iran (1979). The de facto motto however is: 'Independence, freedom, the Islamic Republic.'
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha>
oznake ali predloge {{efn}}
na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}
ali predloge {{notelist}}
(glej stran pomoči).
© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search