Izrael

Država Izrael מְדִינַת יִשְׂרָאֵל‎ (hebrejsko) دَوْلَة إِسْرَائِيل‎ (arabsko)
Zastava Simbol
Himna: הַתִּקְוָה‎ (Hatīkvāh; "Upanje")
Položaj Izraela (zelena barva) in ozemelj, ki jih zaseda Izrael (svetlo zelena barva), na zemeljski obli.
Meja ob premirju iz leta 1949 (zelena črta)
Glavno mesto	Jeruzalem (omejeno priznanje)[fn 1][fn 2] 31°47′N 35°13′E / 31.783°N 35.217°E / 31.783; 35.217
Največje mesto	glavno mesto
Uradni jeziki	hebrejščina
Priznani jeziki	angleščina[9] arabščina[fn 3]
Etnične skupine (2022)[14]	73,6 % Judje 21,1 % Arabci 5,3 % drugi
Religija (2022)[14]	73,6 % judovstvo 18,1 % islam 1,9 % krščanstvo 1,6 % druzi 4,8 % drugi
Demonim(i)	Izraelec, Izraelka
Vlada	Unitarna parlamentarna republika
• Predsednik	Jicak Hercog
• Predsednik vlade	Benjamin Netanjahu
• Govornik kneseta	Amir Ohana
• Vrhovni sodnik	Uzi Vogelman
Zakonodajalec	Kneset
Neodvisnost po koncu britanskega mandata za Palestino
• Deklaracija	14. maj 1948
• Sprejem v Združene narode	11. maj 1949
• Osnovni zakoni	1958–2018
Površina
• skupaj	20.770–22.072 km2 (149.)
• voda (%)	2,71 (leta 2015)[15]
Prebivalstvo
• ocena 2024	9.539.420[16][17] (93.)
• popis 2008	7.412.200[18][17]
• gostota	432/km2 (35.)
BDP (ocena 2022[19])
• skupaj (nominal.)	$520,7 milijard[17] (29.)
• skupaj (PKM)	$478,01 milijard[17] (49.)
• na preb. (nominal.)	$54.690[17] (15.)
• na preb. (PKM)	$50.200[17] (34th)
Gini (2018)	34,8[17][20] srednji
HDI (2019)	0,919[17][21] zelo visok · 19.
Valuta	novi šekel (₪) (ILS)
Časovni pas	UTC +2 (IST)
• poletni	UTC +3 (IDT)
Format datuma	יי-חח-שששש (AM) dd-mm-yyyy (CE)
Stran vožnje	right
Klicna koda	+972
Oznaka ISO 3166	IL
Internetna domena	.il
^ 20.770 km2 je Izrael znotraj zelene črte. 22.072 km2 vključuje priključeno Golansko višavje (ok. 1200 km²) in Vzhodni Jeruzalem (ok. 64 km²).

Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל, latinizirano: Yisra'el, arabsko إسرائيل, latinizirano: Isrā'īl) uradno Država Izrael (מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Yisra'el, دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Leži na jugozahodnem delu Azije ob jugovzhodnem robu Sredozemskega morja. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu na Egipt, na jugozahodu pa na avtonomno območje Gazo. Navkljub majhnosti je geografsko raznolika država z 8.146.300 prebivalci, od tega je 6.137.700 Judov. Izrael je tako edina številčno večinska judovska država na svetu. V Izraelu živijo tudi arabski muslimani, kristjani, druzi, Beduini in številne druge verske in etnične, večinoma arabske manjšine. Glavno in največje mesto v Izraelu je Jeruzalem.

Izrael predstavlja versko in geografsko središče Hebrejcev in judovstva že od biblijskih časov. Sodobni Izrael temelji na odločitvi Organizacije združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na judovsko in arabsko državo. Delitev so sprejeli judovski voditelji, zavrnili pa arabski. Po razglasitvi neodvisnosti 14. maja 1948 so Izrael združeno napadle arabske države, od takrat pa je sledilo več vojn, ki jih danes pojmujemo kot arabsko-izraelski konflikt. Nekatere državne meje ostajajo nedoločene oziroma niso dvostransko priznane. Po dosegu mirovnega dogovora z Egiptom in Jordanijo, mirovni procesi s Palestino ostajajo neuspešni.

Izrael je razvita država z močno parlamentarno demokracijo in parlamentarnim sistemom. Vodja parlamenta je predsednik vlade, Kneset pa predstavlja najvišje zakonodajno telo. Državno gospodarstvo je, ocenjujoč po BDP-ju, 29. največje na svetu in na 13. mestu po BDP na prebivalca.^[22] Med bližnjevzhodnimi državami se Izrael uvršča na prvo mesto po indeksu človeškega razvoja,^[23] pričakovana življenjska doba v državi pa je med najvišjimi na svetu.^[24]

1. ↑ »Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital«. BBC News. 15. december 2018. Pridobljeno 14. avgusta 2020.
2. ↑ »Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement«. www.mid.ru. 6. april 2017.
3. ↑ »Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital«. Jerusalem Post. 6. december 2017. Pridobljeno 6. decembra 2017. The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations.
4. ↑ »Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital«. The Times of Israel. 29. avgust 2019.
5. ↑ »Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén« [Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem]. Infobae (v španščini). 24. december 2017. Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.
6. ↑ »Nauru recognizes J'lem as capital of Israel«. Israel National News (v angleščini). 29. avgust 2019.
7. ↑ »Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move«. The New York Times. 6. december 2017. Pridobljeno 6. decembra 2017.
8. ↑ The Legal Status of East Jerusalem (PDF), Norwegian Refugee Council, december 2013, str. 8, 29{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
9. ↑ Spolsky, Bernard (1999). Round Table on Language and Linguistics. Washington, D.C.: Georgetown University Press. str. 169–70. ISBN 0-87840-132-6. In 1948, the newly independent state of Israel took over the old British regulations that had set English, Arabic, and Hebrew as official languages for Mandatory Palestine but, as mentioned, dropped English from the list. In spite of this, official language use has maintained a de facto role for English, after Hebrew but before Arabic.
10. ↑ »Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge«. Israel Ministry of Foreign Affairs. 18. december 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
11. ↑ »Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs«. The New York Times (v angleščini). 19. julij 2018.
12. ↑ Lubell, Maayan (19. julij 2018). »Israel adopts divisive Jewish nation-state law«. Reuters.
13. ↑ »Press Releases from the Knesset«. Knesset website. 19. julij 2018. The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.
14. ↑ ^{14,0 14,1} Population of Israel on the Eve of 2023 (poročilo). Israel Central Bureau of Statistics. 29. december 2022. Pridobljeno 29. decembra 2022.
15. ↑ »Surface water and surface water change«. Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). Pridobljeno 11. oktobra 2020.
16. ↑ »Home page«. Israel Central Bureau of Statistics. Pridobljeno 20. februarja 2017.
17. ↑ ^{17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5 17,6 17,7} »Israel's accession to the OECD«. Organisation for Economic Co-operation and Development. Pridobljeno 12. avgusta 2012.
18. ↑ Population Census 2008 (PDF) (poročilo). Israel Central Bureau of Statistics. 2008. Pridobljeno 27. decembra 2016.
19. ↑ ^{19,0 19,1} »World Economic Outlook (April 2022)«. International Monetary Fund. Pridobljeno 20. aprila 2022.
20. ↑ »Income inequality«. data.oecd.org. OECD. Pridobljeno 29. junija 2020.
21. ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.
22. ↑ »Israel and the IMF«. IMF (v angleščini). Pridobljeno 21. oktobra 2023.
23. ↑ »Human Development Report 2007/2008« (PDF). United Nations Development Programme. Pridobljeno 25. junija 2009.
24. ↑ »WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world« Arhivirano 2010-01-15 na Wayback Machine.. Haaretz, 24. maj 2009.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=fn> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=fn}} (glej stran pomoči).