Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero
pogled na jezero iz vesolja
Koordinate	40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51
Vrsta	brezodtočno, slano, stalno, naravno
Glavni dotoki	Volga
Glavni odtoki	izhlapevanje
Površina porečja	3.100.000 km²[1]
Države porečja	Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan
Maks. dolžina	1.220 km[1]
Maks. širina	200–450 km[2]
Površina	271.000 km²[1]
Povp. globina	192 m[2]
Maks. globina	1.025 m[1]
Količina vode	78.200 km³[1]
Zadrževalni čas vode	250 let
Gladina (n.m.)	-28 m[1]
Otoki	mnogo, skupno pribl. 2.050 km²[2]
Naselja	Baku (Azerbejdžan), Rašt (Iran), Aktau (Kazahstan), Mahačkala (Rusija), Turkmenbaši (Turkmenistan)
Viri	[1][2]

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope. Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 271.000 km², kar predstavlja skoraj petino vse celokupne površine jezer na Zemlji.^[1]

Različni viri ga označujejo bodisi za največje jezero na svetu, bodisi za morje,^[3] kar ima poleg povsem jezikovnih tudi pravne posledice. Zgodovinsko je zaradi svoje velikosti veljalo za morje, kar odražajo imena v jezikih vseh narodov, ki živijo v okolici.^{[4][Op. 1]} Voda je polslana, pri čemer se slanost različnih delov jezera razlikuje in ni posledica vsebnosti natrijevega klorida, pač pa natrijevega sulfata in drugih soli. Po drugi strani nima povezave s svetovnimi oceani.^[1]

Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan in Kazahstan. Razrešitev pravnega statusa otežujejo nestabilna politična situacija v celotni regiji in vprašanja gospodarskega izkoriščanja kaspijskega bazena, predvsem bogatih zalog nafte ter zemeljskega plina. V času Sovjetske zveze je bil v veljavi dogovor z Iranom, po katerem je imelo status jezera, kar je pomenilo, da je bilo celoti razdeljeno med njiju glede na dolžino obal. Po razpadu Sovjetske zveze je sledilo dvajsetletno obdobje ozemeljskih sporov za nadzor nad viri, leta 2018 pa so vse vpletene države podpisale Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera, po kateri ima površina status notranjega morja, s 15 milj širokim pasom teritorialnih voda in dodatnih 10 milj ekskluzivne ribolovne cone, dlje od obale pa so mednarodne vode kot jih določa Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Po drugi strani je ostala razdelitev dna odprta za dvostranske dogovore med državami, tako da pravno zdaj ni ne povsem morje, ne povsem jezero.^[6]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8} Fairbridge, Rhodes W.; Bengtsson, Lars (2012). »Asia, Lakes review«. V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 69–73. ISBN 978-1-4020-5616-1.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3} Bolgov, Mikhail V. (2012). »Caspian Sea«. V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 136–141. ISBN 978-1-4020-5616-1.
3. ↑ »ESA: Observing the Earth – Earth from Space: The southern Caspian Sea«. Evropska vesoljska agencija. Pridobljeno 19. avgusta 2018.
4. ↑ Zimnitskaya, Hanna; von Geldern, James (2011). »Is the Caspian Sea a sea; and why does it matter?«. Journal of Eurasian Studies. Zv. 2, št. 1. str. 1–14. doi:10.1016/j.euras.2010.10.009.
5. ↑ Kladnik, Drago; Ciglič, Rok; Hrvatin, Mauro; Perko, Drago; Repolusk, Peter; Volk, Manca (2013). Slovenski eksonimi. Ljubljana: Založba ZRC. str. 117. COBISS 264766976. ISBN 978-961-254-412-6.
6. ↑ »Is the Caspian a sea or a lake?«. The Economist. 16. avgust 2018. Pridobljeno 19. avgusta 2018.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=Op.> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=Op.}} (glej stran pomoči).