Knosos

Knosos Κνωσός
Restavrirani del severnega vhoda s fresko bika
Kreta, Iraklion, lega antičnega Knōsosa
Drugo ime	Cnossus
Lokacija	Iraklion, Kreta, Grčija
Regija	severna osrednja obala, 5 km severovzhodno od Irakliona
Koordinati	35°17′53″N 25°9′47″E / 35.29806°N 25.16306°E / 35.29806; 25.16306
Tip	palačni kompleks, upravno središče, glavno mesto Krete in regij
Dolžina	dolžina od severa do juga naseljenega območja je 5 km[1]
Širina	širina od vzhoda do zahoda je največ 3 km
Površina	naseljeno območje meri skupaj 10 km², palača sama pa 14.000 m²[2]
Višina	neznano
Zgodovina
Zgradil	neznano
Material	klesani bloki apnenca in mavca, les, nežgana opeka, ruševine za polnjenje, omet
Ustanovljeno	prvič naseljeno okoli 7000 pr. n. št., prva palača datira v leto 1900 pr. n. št.
Opuščeno	včasih poznominojska IIIC, 1380–1100 pr. n. št.
Obdobje	neolitik do pozne bronaste dobe, prva palača je bila zgrajena v srednjeminojski dobi IA
Kulture	minojska civilizacija, mikenska civilizacija
Povezano z	v srednjeminojski dobi so se ljudje neznane narodnosti imenovali Minojci; v poznominojski mikenski Grki
Druge informacije
Datumi izkopov	1900–1931 1957–1960 1969–1970
Arheologi	začetna odkritja palače: Arthur Evans; David George Hogarth, direktor Britanske arheološke šole iz Aten (British School of Archaeology at Athens); Duncan Mackenzie, nadzornik izkopavanj; Theodore Fyfe, arhitekt; Christian Doll, arhitekt; dodatno delo v neolitskih plasteh leta 1957: John Davies Evans
Stanje	obnova in vzdrževalna dela, Evans je uporabljal predvsem beton. Sodobni posegi vključujejo odprte strehe nad krhkimi območji, stabilizacijo tal, tlakovanje pešpoti, nedrseče lesene poti, smetnjake, bodečo žico, varnostno razsvetljavo, trgovino s spominki in restavracijo[3]
Lastništvo	prvi lastniki so bili Krečani, potem Arthur Evans, nato britanska šola iz Aten, sedanja lastnica je končno Republika Grčija
Uprava	23. eforat za prazgodovino in klasično antiko, Ministrstvo za kulturo in šport
Javni dostop	da
Spletna stran	»Knossos«. British School at Athens. »Knossos«. Odysseus. Hellenic Ministry of Culture and Tourism. 2007.
sedanja dejavnost je vzdrževanje

Knosos (grško Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi. Je ob severni obali Krete, nedaleč od upravnega središča Iraklion.

Velik kompleks palače je bil zgrajen na kraju starejšega neolitskega naselja, okrog njega pa je pozneje zraslo mesto. Palača je bila politično in versko središče minojske civilizacije. Konec bronaste dobe, nekje v obdobju 1380–1100 pr. n. št., so jo prebivalci zapustili in območje ni bilo nikoli več trajno naseljeno. Ime Knosos se je ohranilo v starogrških zapisih o velikem mestu na Kreti, z dejanskim najdiščem pa ga povezujejo materialni ostanki, predvsem kovanci s tem napisom, najdeni v bližini.

S starodavnim mestom so povezane številne legende. Vladal naj bi kralj Minos, kar povezuje palačo z miti, kot sta labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju.

Najdišče je leta 1878 odkril grški arheolog Minos Kalokairinos, leta 1900 pa je izkopavanja prevzel sir Arthur Evans in v 35 letih iz arheoloških plasti rekonstruiral palačo iz obdobja minojske civilizacije.

1. ↑ Papadopoulos, John K (1997), »Knossos«, v Delatorre, Marta (ur.), The conservation of archaeological sites in the Mediterranean region : an international conference organized by the Getty Conservation Institute and the Paul Getty Museum, 6–12 May 1995, Los Angeles: The Paul Getty Trust, str. 93
2. ↑ McEnroe, John C. (2010). Architecture of Minoan Crete: Constructing Identity in the Aegean Bronze Age. Austin: University of Texas Press. str. 50. However, Davaras & Doumas 1957, str. 5 harvnb error: no target: CITEREFDavarasDoumas1957 (pomoč), po uradnem vodniku zadnjih let je velikost palače 150 x 150 m, okoli 20.000 m², subjektivnost je odločala pri določanju meje za merjenje.
3. ↑ Stratis, James C. (Oktober 2005), Kommos Archaeological Site Conservation Report (PDF), kommosconservancy.org