Litva

Republika Litva
Lietuvos Respublika
Zastava Litve
Zastava
Grb Litve
Grb
Himna: Tautiška giesmė
»Narodna himna«
Lega Litve (temno zelena) na evropski celini (temno sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Lega Litve (temno zelena)
na evropski celini (temno sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mestoVilna
54°41′N, 25°19′E
Uradni jezikilitovščina
Etnične skupine
(2012)
83,7 % Litovci,
6,6 % Poljaki,
5,3 % Rusi,
1,3 % Belorusi,
3,1 % drugi in neznano[1]
Demonim(i)Litovec, Litovka (tudi Litvanec, Litvanka)
Vladaparlamentarna republika[2]
• predsednik:
Gitanas Nausėda
• predsednica vlade:
Ingrida Šimonytė
ZakonodajalecSeimas
Neodvisnost
• od Rusije
16. februarja 1918
11. marca 1991
Površina
• skupaj
65,300 km2 (123.)
• voda (%)
1,35 %
Prebivalstvo
• ocena 2020
2.794.329[3] (137.)
• popis 2011
3.053.800
• gostota
43/km2 (111.)
BDP (ocena 2023)[4]
• skupaj (nominal.)
79,43 mrd. $ (78.)
• skupaj (PKM)
137,33 mrd. $ (88.)
• na preb. (nominal.)
28.481 $ (40.)
• na preb. (PKM)
49.244 $ (39.)
Gini (2022)36,2[5]
srednji
HDI (2021)0,875[6]
zelo visok · 35.
Valutaevro ()1 (EUR)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Klicna koda370
Internetna domena.lt2
  1. Do leta 2015 litovski lit.
  2. Tudi .eu, ki si jo deli z drugimi članicami Evropske unije
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »accessionEUdate«

Litva (litovsko Lietuva [lʲɪɛtʊˈvɐ]), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi[a] in najjužnejša od treh baltskih držav. Leži ob jugovzhodni obali Baltskega morja, vzhodno od Švedske in Danske. Meji na Latvijo na severu, Belorusijo na vzhodu in jugu, Poljsko na jugu in Kaliningrajsko oblast (eksklavo Rusije) na jugozahodu. Na nasprotni obali Baltskega morja sta Švedska in Danska. Po oceni leta 2020 je imela Litva 2,8 milijona prebivalcev. Njeno glavno in največje mesto je Vilna, Ostali veliki mesta sta Kaunas in Klajpeda. Litovci so Balti. Uradni jezik, litovščina, je eden od dveh živih jezikov v baltski veji indoevropske jezikovne družine, drugi je latvijščina.

Na jugovzhodni obali Baltskega morja so bila stoletja naseljena različna baltska plemena. V 1230-ih je litovske dežele združil Mindaugas, ki je 6. julija 1253 ustanovil Litovsko kraljestvo. V 14. stoletju je bila Velika litovska kneževina največja država v Evropi, katere ozemlja so bile današnja Litva, Belorusija, Ukrajina in deli Poljske in Rusije. Z Lublinsko unijo iz leta 1569 sta Litva in Poljska ustanovili prostovoljno dvodržavno personalno unijo Republiko obeh narodov. Skupnost je trajala več kot dve stoletji, dokler jo niso od 1772 do 1795 sistematično razstavile sosednje države, večji del ozemlja Litve pa je priključil Ruski imperij.

Ko se je prva svetovna vojna bližala koncu, je bil 16. februarja 1918 podpisan Litovski akt o neodvisnosti, ki je razglasil ustanovitev moderne Republike Litve. Sredi druge svetovne vojne je Litvo najprej zasedla Sovjetska zveza in nato nacistična Nemčija. Ko se je vojna bližala koncu in so se Nemci umaknili, je Litvo ponovno zasedla Sovjetska zveza. 11. marca 1990, leto pred uradnim razpadom Sovjetske zveze, je Litva postala prva baltska država, ki je razglasila neodvisnost.

Litva je napredno gospodarstvo z visokimi dohodki in z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, zelo visokim življenjskim standardom in se visoko uvršča na meritvah državljanskih svoboščin, svobode tiska, svobode interneta, demokratičnega upravljanja in miru. Litva je članica Evropske unije, Sveta Evrope, evroobmočja, Schengenskega območja, zveze NATO in OECD. Je tudi članica nordijske investicijske banke in del nordijsko-baltskega sodelovanja držav severne Evrope.

  1. »Population at the beginning of the year by ethnicity«. DB1.stat.gov.lt (v angleščini). Statistics Lithuania. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2016. Pridobljeno 2. julija 2012.
  2. Nutarimas Arhivirano 2013-06-04 na Wayback Machine.. Litovsko ustavno sodišče. 1998
  3. »Pradžia – Oficialiosios statistikos portalas«. osp.stat.gov.lt.
  4. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Lithuania)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 11. oktobra 2023.
  5. »Gini coefficient of equivalised disposable income«. Eurostat. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2020. Pridobljeno 22. junija 2022.
  6. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  7. »United Nations Statistics Division- Standard Country and Area Codes Classifications (M49)-Geographic Regions«. Unstats.un.org.
  8. »7206 Europe«. Eurovoc. European Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 1. septembra 2017.
  9. »Lithuania«. CIA World Factbook. 22. september 2021.
  10. »Lithuania«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 1. septembra 2017.
  11. Bershidsky, Leonid (10. januar 2017). »Why the Baltics Want to Move to Another Part of Europe«. Bloomberg. Pridobljeno 1. septembra 2017.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).


© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search