Ljubljana

Ljubljana
Mesto
Od zgoraj navzdol: Razgled iz Nebotičnika; Mestna hiša in Robbov vodnjak; Operna hiša; Kip na Zmajskem mostu; Univerza v Ljubljani; Tromostovje in Cerkev Marijinega oznanjenja
Zastava Grb
Ljubljana
Koordinati: 46°03′N 14°30′E / 46.050°N 14.500°E / 46.050; 14.500
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska regija
Mestna občina	Ljubljana
Ustanovitev	15 n. št. (kot Colonia Iulia Æmona)
Upravljanje
• župan	Zoran Janković
• mestni svet	Lista Zorana Jankovića
• zavetnik mesta	sveti Jurij (23. april)
Površina [1]
• Mesto	163,761 km2
Nadm. višina [3]	296 m
Prebivalstvo  (2023)[4]
• Mesto	287.076
• Gostota	1.048 preb./km2
• Metropolitansko obm.	537.712 [2]
Demonim	Ljubljančan, Ljubljančanka
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	1000
Omrežna skupina	01
Avtomobilska oznaka	LJ
Spletna stran	[www.ljubljana.si www.ljubljana.si]

Ljubljana (izgovorjava (pomoč·info)) (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije. Leži v središču države, v stičišču pokrajin Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki so nekoč tvorile deželo Kranjsko. Z okoli 284.000 prebivalci na 163,8 km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče Mestne občine Ljubljana in osrednjeslovenske statistične regije.

Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva Slovenije. Ljubljana je tudi pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope (BTC). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad.

Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: slovenskega državnega zbora in predsednika Slovenije, slovenske vlade, vseh njenih ministrstev in javne uprave, vrhovnega in ustavnega sodišča, Banke Slovenije itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: Univerza v Ljubljani, ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – Univerzitetni klinični center, Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej, Narodna in Moderna galerija, Slovensko narodno gledališče (Drama) ter SNG-Opera in balet, Slovenska filharmonija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Radiotelevizija Slovenija, osrednji slovenski kulturni in kongresni center Cankarjev dom, najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, Slovenska matica, kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) s svojim ZRC, pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši Institut Jožef Stefan. Že od leta 1810 ima Ljubljana Botanični vrt, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni živalski vrt v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – Žale. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške (nad)škofije in tudi metropolije, od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še evangeličanska in pravoslavna cerkev ter edina džamija v državi.

Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili Argonavti oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji Argo, potoval čez Črno morje ter nato po Donavi in Savi prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem mestnem grbu, vendar šele od baročnega obdobja naprej.^[5][6]

1. ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
2. ↑ »Osebna izkaznica – RRA LUR«. rralur.si.
3. ↑ »Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin« [Height above sea level of seats of municipalities] (v angleščini). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2013. Pridobljeno 26. decembra 2012.
4. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
5. ↑ »Popis Jazonove poti«. Pridobljeno 6. junija 2009.
6. ↑ »Zgodovina Ljubljane«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2009. Pridobljeno 29. avgusta 2010.