Madagaskar

Republika Madagaskar Repoblikan'i Madagasikara République de Madagascar Republic of Madagascar
Zastava Grb
Geslo: Tanindrazana, Fahafahana, Fandrosoana  (malgaško) Patrie, liberté, progrès  (francosko) »Očetnjava, svoboda, napredek«
Himna: Ry Tanindraza nay malala ô O, naša ljubljena očetnjava
Glavno mesto	Antananarivo 18°55′S, 47°31′E
Uradni jeziki	malgaščina, francoščina
Demonim(i)	Malgaš, Malgaška
Vlada	Unitarna polpredsedniška republika
• predsednik	Andry Rajoelina
• predsednik vlade	Christian Ntsay
Neodvisnost  od Francije
• Kraljevina Merina[1]	ok. 1540
• Francoska kolonija[2]	6. avgust 1896
• Malgaška republika razglašena	14. oktober 1958
• Izjava o neodvisnosti	26. junij 1960
Površina
• skupaj	587.041[3] km2 (46.)
• voda (%)	0,9 %
Prebivalstvo
• ocena 2023	28.812.195[4] (52.)
• popis 1993	12.238.914
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	$15.763 milijard (139.)
• skupaj (PKM)	56,754 milijarde USD[5] (123.)
• na preb. (nominal.)	$529 (188.)
• na preb. (PKM)	$1906 (182.)
Gini (2012)	42,6 srednji
HDI (2021)	0,501 nizek · 173
Valuta	malgaški ariari (MGA)
Časovni pas	UTC +3 (EAT)
• poletni	UTC +3 (ne upoštevajo)
Klicna koda	261
Internetna domena	.mg
1Uradni jeziki od 27. aprila 2007

Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, francosko République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike. Je četrti največji otok na svetu, druga največja otoška država in 44. največja država na svetu. Njeno glavno in največje mesto je Antananarivo.

Madagaskar sestavljajo otok Madagaskar in številni manjši obrobni otoki. Po prazgodovinskem razpadu superceline Gondvane se je Madagaskar v zgodnji juri pred približno 180 milijoni let ločil od Afrike in pred približno 90 milijoni let, od Indijske podceline,^[6] kar je omogočilo avtohtonim rastlinam in živalim, da so se razvijale v relativni izolaciji; posledično je to žarišče biotske raznovrstnosti in ena od 17 megadiverzitetnih držav na svetu, kjer je več kot 90 % divjih živali endemičnih. Otok ima subtropsko do tropsko morsko podnebje.

Madagaskar so med ali pred sredino prvega tisočletja našega štetja prvič naselila avstronezijska ljudstva,^[7] ki so domnevno prispela s kanuji z oporniki iz današnje Indonezije. Okoli 9. stoletja našega štetja so se jim pridružili bantujski migranti, ki so prečkali Mozambiški preliv iz vzhodne Afrike.^[8] Druge skupine so se sčasoma naselile na Madagaskarju in vsaka je trajno prispevala k malgaškemu kulturnemu življenju. Pozneje je malgaška etnična skupina pogosto razdeljena na 18 ali več podskupin, od katerih so največje Merina v osrednjem višavju.

Do poznega 18. stoletja je otoku Madagaskarju vladala razdrobljena paleta spreminjajočih se družbenopolitičnih zavezništev. V začetku 19. stoletja se je večina plemičev Merina združila in vladala kot Kraljevina Merina. Monarhija se je leta 1897 končala s priključitvijo k Franciji, od katere se je Madagaskar osamosvojil leta 1960. Država je od takrat prestala štiri glavna ustavna obdobja, imenovana republike, od leta 1992 pa je bila urejena kot ustavna demokracija. Po politični krizi in vojaškem državnem udaru leta 2009 je Madagaskar doživel dolgotrajno tranzicijo proti svoji četrti in sedanji republiki, pri čemer je bilo januarja 2014 ponovno vzpostavljeno ustavno upravljanje.

Madagaskar je članica Združenih narodov (ZN), Afriške unije (AU), Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) in Organizacije Internationale de la Frankophonie. Malgaški in francoski jezik sta uradna jezika države. Krščanstvo je prevladujoča vera, s precejšnjo manjšino, ki še vedno izvaja tradicionalne vere. ZN Madagaskar uvrščajo med najmanj razvite države.^[9] Ekoturizem in kmetijstvo, skupaj z večjimi vlaganji v izobraževanje, zdravstvo in zasebno podjetništvo, so ključni elementi njene razvojne strategije. Kljub znatni gospodarski rasti od začetka 2000-ih so se razlike v dohodkih povečale, kakovost življenja pa je za večino prebivalstva še vedno nizka. Madagaskar doživlja nenehno lakoto, za katero strokovnjaki trdijo, da je prva, ki jo v celoti povzročajo podnebne spremembe.^[10]

1. ↑ »The beginning of the Merina Kingdom«. Mada Magazine. 4. avgust 2015. Arhivirano iz spletišča dne 17. avgusta 2015. Pridobljeno 30. marca 2021.
2. ↑ »Madagascar«. Lonely Planet. Arhivirano iz spletišča dne 30. marca 2021. Pridobljeno 30. marca 2021.
3. ↑ Bureau of African Affairs (3. maj 2011). »Background Note: Madagascar«. U.S. Department of State. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2020. Pridobljeno 24. avgusta 2011.
4. ↑ »Madagascar«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. 11. april 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
5. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Madagascar)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
6. ↑ Raval, U.; Veeraswamy, K. (1. julij 2003). »India-Madagascar Separation: Breakup Along a Pre-existing Mobile Belt and Chipping of the Craton«. Gondwana Research. 6 (3): 467–485. Bibcode:2003GondR...6..467R. doi:10.1016/S1342-937X(05)70999-0.
7. ↑ Mitchell, Peter (1. oktober 2020). »Settling Madagascar: When Did People First Colonize the World's Largest Island?«. The Journal of Island and Coastal Archaeology (v angleščini). 15 (4): 576–595. doi:10.1080/15564894.2019.1582567. ISSN 1556-4894. S2CID 195555955. Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2021. Pridobljeno 6. decembra 2021.
8. ↑ Pierron, Denis; Razafindrazaka, Harilanto; Pagani, Luca; Ricaut, François-Xavier; Antao, Tiago; Capredon, Mélanie; Sambo, Clément; Radimilahy, Chantal; Rakotoarisoa, Jean-Aimé; Blench, Roger M.; Letellier, Thierry (21. januar 2014). »Genome-wide evidence of Austronesian–Bantu admixture and cultural reversion in a hunter-gatherer group of Madagascar«. Proceedings of the National Academy of Sciences (v angleščini). 111 (3): 936–941. Bibcode:2014PNAS..111..936P. doi:10.1073/pnas.1321860111. ISSN 0027-8424. PMC 3903192. PMID 24395773.
9. ↑ »About LDCs«. UN-OHRLLS. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 22. februarja 2017.
10. ↑ »Climate, Not Conflict. Madagascar's Famine is the First in Modern History to be Solely Caused by Global Warming«. Time (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2022.