Malta

Republika Malta Repubblika ta' Malta Republic of Malta
Zastava Grb
Geslo: Virtute et constantia
Himna: L-Innu Malti
Lega Malte (temno zeleno) na Evropski celini (temno sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mesto	Valletta 35°54′N, 14°31′E
Največje mesto	San Pawl il-Baħar
Uradni jeziki	malteščina, angleščina
Demonim(i)	Maltežan
Vlada	parlamentarna republika
• predsednica:	Myriam Spiteri Debono
• predsednik vlade:	Robert Abela
Neodvisnost  od Združenega kraljestva
• Država Malta	21. septembra 1964
• Republika	13. decembra 1974
Površina
• skupaj	316 km2 (185.)
• voda (%)	zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2019	493.559 (167.)
• popis 2021	519.562
• gostota	1700/km2 (9.)
Gini (2018)	28,7  · 15.
HDI (2018)	0,885  · 28.
Valuta	evro (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	356
Internetna domena	.mt

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Sestavlja jo 20 otokov in čeri, ki ležijo 93 km južno od Sicilije (Italija) in 288 km severno od Libije v severni Afriki. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: malteščino in angleščino. Glavno mesto republike je Valletta na otoku Malta.

Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od neolitika naprej so otočju gospodarili Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, Francozi in Angleži. Na otočju je leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Katoliška vera je zdaj uradna in najpogostejša vera na Malti.

Malta je postala neodvisna, prej pod Združenim kraljestvom, leta 1964. Od leta 2004 je članica Evropske unije, poleg tega pa je članica Skupnosti narodov in Organizacije združenih narodov.