Mikene

Mikene Μυκῆναι Μυκήνη
Levja vrata v Mikenah
Lokacija	Argolida, Grčija
Koordinati	37°43′50″N 22°45′25″E / 37.73056°N 22.75694°E / 37.73056; 22.75694
Tip	naselje
Zgodovina
Obdobje	bronasta doba
Kulture	antična Grčija
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns
Tip	kultura
Kriterij	i, ii, iii, iv, vi
Razglasitev	1999 (23. seja)
Evid. št.	941
Država	Grčija
Območje	Evropa in Severna Amerika

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Argos je 6 km dlje proti jugu, Korint pa 48 km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji palača, sta vidna Argoški in Saronski zaliv.

Mikenska akropola, ki z višine nadzira okoliška območja in ravnico, je bila zgrajena na točki, s katere je bil pogled na vse glavne povezovalne poti, ki vodijo po Peloponezu in proti celinski Grčiji. Mogočna utrdba je bila dom kraljeve rodbine in ljudstva Atridov.

V drugem tisočletju pr. n. št. so bile Mikene eno glavnih središč grške civilizacije, vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1100 pr. n. št. je mikenska doba ali obdobje mikenske civilizacije.

Grčija se je v primerjavi z vzhodnim delom Sredozemlja začela razvijati precej pozno. Pozneje kot druge kulture so razvili naprednejše tehnike v kmetijstvu in pri obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. n. št. so s severa čez Trakijo in Makedonijo začela vdirati v Grčijo indoevropska ljudstva. Počasi so se stapljala s starim predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila pragrški jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci.

Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egipčanske kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. n. št. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski moči največje ravno Mikene. Vrhunec je bil po letu 1450 pr. n. št., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Veliko so trgovali s Sicilijo, južno Italijo, Rodosom, Ciprom, Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa.

Okoli leta 1150 pr. n. št. so s severa vdrli Dorci in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo začelo obdobje grškega temnega veka.